Boj EU proti spletnim stranem, ki delijo piratske vsebine, je enostavno predrag, neučinkovit in kontraproduktiven, ugašanja tovrstnih strani pa omejena in kratkega veka učinka, je povzetek skupnega raziskovalnega centra Evropske komisije….

V zadnji raziskavi Online Copyright Enforcement, Consumer Behavior, and Market Structure, so strokovnjaki raziskovanje usmerili sicer predvsem na nemške uporabnike spleta, da bi ugotovili kakšne so njih navade in ali so se in v kolikšni meri spremenile na primerih kazenskih pregonov ukinjanj posameznih spletnih strani, ki so delile piratske vsebine, predvsem avtorske filme in glasbo.

Kino.to je bila namreč ena zelo priljubljenih piratskih strani za gledanje online filmov v Nemčiji, ki je svojo obiskanost vrtoglavo večala iz 4ih milijonov obiskov leta 2008, na vrtoglavih 8 milijard v letu 2011, ob letnem, seveda neobdavčenem, zaslužku 1,8 milijona €.

Glede na to, da so v Nemčiji praktično vsi filmi sinhronizirani, je Kino.to ponujal ravno takšne filme, a to ni bila ovira, da so organi pregona pred leti v sklopu največjega napada na piratske strani v zgodovini Evrope tudi to stran ukinili.

V sklopu te akcije je v skupnem sodelovanju policija Nemčije, Španije, Francije in Nizozemske izvedla številne hišne preiskave in podatkovnih centrov, ter aretirali preko 10 oseb “službeno” prisotnih na tej spletni strani.

Zmaga, ki je bila dejansko velikega stroška poraz…..

Po zaključku te akcije so tako birokrati EU, kot policije teh držav, kakor tudi lobisti za avtorske pravice in medijska podjetja na velika usta hvalili to akcijo in jo označevali kot zmago nad spletnim piratstvom v EU, glede na dejstvo, da je bilo v času akcije izbrisanih največ tovrstnih spletnih strani. Niso se mogli bolj zmotiti….

Ta zadnja raziskava je namreč dokazala, da je ukinitev strani Kino.to, zgolj kratkotrajno zmanjšalo piratske aktivnosti. Po zelo kratkem obdobju, le 4 tedne po ukinitvi strani, so se namreč aktivnosti uporabnikov vrnile na stare tirnice.

Čeprav so uporabniki strani Kino.to v teh 4ih tednih sicer zmanjšali svojo aktivnost za 30%, pa je po drugi strani povpraševanje po licenčnih filmih naraslo zgolj za 2,5%.

Pojavil pa se je še dodaten paradoks tega boja proti piratstvu, saj se je praktično v istem trenutku, ko so ukinili Kino.to, pojavilo kar nekaj novih strani, ki so nadaljevali s praktično enako ponudbo uporabnikom, kot jo je prej nudil Kino.to.

Raziskava tako dokazuje, da je bila ta t.i. uspešna akcija proti piratstvu v EU v resnici popoln polom in to zelo drag polom za vse davkoplačevalce EU, sploh če med stroške prištejemo še vse interevencijske stroške, stroške ukinitve in še sodne stroške.

Dejansko je bil ta boj proti spletnim piratom čista izguba in jasno je, da bo moral nekdo za to akcijo zapravljanja denarja odgovarjati državljanom EU in seveda razložiti, kdo bo pokril to povzročeno izgubo. Vsekakor pa ni pričakovati, da si bodo EU komisarji dovolili še kdaj se spustiti v takšno brezglavo, neučinkovito in zgubaško akcijo proti spletnim piratom.

Gre v bistvu zgolj za nek “boj” opletanja s tujim po koprivah, kjer sam niti ne vidim kakšnega problema v piratskih ponujenih vsebinah in spletnih odjemnikih le teh, pač pa v neizmerni neprilagojenosti in lakomnosti birokratov, lobistov filmskih, glasbenih in ostalih avtorskih pravic, založb in raznih avtorskih agencij.

Omenjeni že itak kasirajo hude milijone, celo milijarde iz nazivov avtorskih pravic in če sodimo po našem SAZASu to počnejo tudi na najmanj sporen način in namesto, da bi splet uporabili v svojo sprejemljivo korist, raje zahtevajo, da se zapravlja velike milijone vseh državljanov za preganjanje piratstva.

Res me zanima, če bi vsi tej ravno tako vneto zahtevali pregone piratstva, če bi le te morali plačevati zgolj iz svojega žepa.

In še vedno se sprašujem, zakaj filmska, glasbena industrija enostavno noče originalna avtorska dela ponuditi na spletu po bistveno nižjih, ljudem sprejemljivih cenah. Recimo ogled premiere najnovejšega filma na spletu za recimo 1€ ali celo brezplačno z reklamami vmes.

Sploh ne dvomim, da pravim filmskim zanesenjakom ne bi predstavljalo nobenega problema dati ta 1€ za ogled filma na spletu, glede na to, da je v kinih po 6 in več €. Enako velja za glasbo.

Enostavno ne razumem te nadute logike filmske in glasbene industrije, ki samo stoka čez piratstvo na spletu, ničesar pa noče narediti, da bi ga krepko zmanjšali, čeprav imajo v rokah prav vse vzvode za enostavne rešitve.

V končni fazi itak vse filme, vso glasbo in ostalo rtv produkcijo, javno in zasebno, omogočimo in plačamo izključno mali navadni smrtniki v vseh državah.

“Boj” EU birokratov proti spletnim piratskim vsebinam je, vsaj zame, tako povsem zgrešeno konceptno naravnan, ker bi morali po prstih, žepih in jezikih opaliti ravno lakomno filmsko, glasbeno industrijo in od njih zahtevati spletno prilagojenost.

Pa da ne bo nesporazumov – nikoli ne bom zagovarjal spletnih piratov, ki s posredovanji avtorskih vsebin služijo za svoj žep, a tudi nikoli ne bom zagovarjal takšnih nesmiselnih zapravljanj v boju proti njim, kot se jih gredo EU birokrati, ki hočejo zgolj razkazovati represijo, namesto spretnih elegantnih rešitev….

Don Marko M