Kako bi izgledalo, če bi današnjim, sploh mestnim ženskam, moški določil, da je njih delo v družini, poleg vseh hišnih opravil, predvsem prinašanje vode iz 3km oddaljenega izvira ? Večkrat dnevno. Bi se žrtvovale za družino ? Kot so se recimo njih (pra)babice….
Kaj pa vem. Poskušal sem si ustvariti odziv “sodobnih” žensk, sploh recimo kakšnih orto mestnih feministk, katerim bi moški določil nošenje vode, a dlje kot da bi nastal zelo zanimiv realiti šou, poln sočnih izrazov komedij, nisem prišel.
Danes je pač tako, da se povsem samoumevno doma odpre pipa iz katere priteče voda, ki polni tuš in razne pralne stroje. Samoumevnost, ki še marsikje po svetu to ni….
Naselje Denganmal, okoli 150 km oddaljeno od Mumbai/a, je le eno od tipičnih naselij v Indiji brez vode. Ne brez pitne vode, ampak povsem brez vode. Celo brez vodne instalacije. Da je ironija še večja – le 3 km od naselja se nahaja vodni jez na reki, s številnimi rezervoarji, ki po vodovodnih ceveh polni 14 milijonski Mumbai, kjer so sicer redukcije vode običajen dnevni pojav.
Moški v Denganmalu so poljedelci. In če bi bil njih pridelek odvisen zgolj od pršečega deževnega obdobja, ki na tistem območju z vsemi izpadi ne presega 4ih mesecev letno, bi doma jedli praktično nič. Zelenjava pač noče rasti brez vode. Pa doma se tudi nič ne skuha in opere brez nje.
Prva žena ima status matice, preostale status vodnih žena
Vodo je pač treba nekako spraviti v naselje in na polja, zato so si tamkaj živeči moški omislili plan B. In to počnejo že 10letja. Ker prva žena jasno ne zmore sama opraviti vseh domačih družinskih opravil, paziti na otroke in poleg še prenašati vodo iz izvira, imajo tamkajšnji možje po dve, tri, tudi več žena.
In vse od druge žene dalje krasi naziv paaniwaali bais, vodne žene. Njih glavno opravilo je nošenje vode iz izvirov do doma. Po nekaj kilometrov. Večkrat dnevno, dan na dan, teden na teden in tako minevajo leta. Pri dnevnih tudi preko 40 stopinjah Celzija, brez sence.
V zameno za to opravilo jim pripada status žene moža, kar je v indijski družbi zelo pomemben člen, pripada pa jim tudi streha nad glavo in še vsa opravila, katerih prva žena ne zmore sama opraviti.
A kljub pomembnosti družbenega statusa žene, je moškim vse prej kot enostavno dobiti te druge, tretje žene, ki bi prevzele vsakodnevno breme nošenja vode.
Praktično noben starš v Indiji namreč noče v zakonski jarem poslati svoje hčere v sušne predele Indije, ker dobro vedo, kakšno življenje jih čaka. Tako moškim v teh predelih preostane predvsem, da svoje vodne žene poiščejo v sosedstvu, kjer je ženskam že vse jasno, v kaj se spuščajo.
Seveda pa vse ženske niso pripravljene na sprejetje statusa druge, tretje vodne žene in zato so le te predvsem vdove ali ločenke in zanje ne veljajo nobene omejitve, kar pa ni dovoljeno prvi ženi, saj mora biti le ta pred prvo poroko še neporočena in iz istega klana, rase, plemena.
Zanimiv pa je tudi razpored rabe vode, katero znosijo vodne žene na svojih glavah domov – najprej se umije, okopa mož, potem otroci, potem prva žena in šele potem ostale po zaporedju prihoda v hišo.
Dan vodnih žena poteka drugače, kot večine žensk….
Vodne žene v času sušnih obdobij ponoči ne spijo. Skupinsko se namreč odpravljajo po vodo do 3 km oddaljenih izvirov. “Lažje” jim je v vlažnih mesecih, ko se po vodo odpravljajo zarana.
Imajo celo nepisano normo – čez dan morajo domov prinesti najmanj 100 litrov vode, kar pomeni po nekaj odhodov do izvira in nazaj. Dvoma sicer ni, da gre za zelo težaško delo, sploh upoštevajoč vročino, a obenem tudi občudovanja vredno, saj vodne žene nosijo vodo v posebnih posodah na glavi s fascinantnim ravnotežjem.
Poleg nošenja vode, pa morajo vodne žene, poleg najprej moževih, sprejemati in izvajati tudi ukaze prve žene glede gospodinjskih opravil, ob čemer se morajo sprijazniti, da jim v tisti hiši prav nič ne pripada in tudi nimajo nobene pravice na kakšno delitev imovine v primeru moževe smrti, kakor tudi, da mož z njimi ne bo spolno intimen vse dokler je prva žena živa.
Takšen garaški način življenja seveda jemlje svoj davek v obliki raznih bolezni, katerih so deležne te vodne žene že v svoji mladosti, zelo pogosto ostajajo brez las in redke med njimi lahko rojevajo.
Obstaja pa tudi “svetel” trenutek za vodne žene. Vsak peti dan namreč v vas pripelje cisterna s 1000 litri vode. A ker morajo dnevno že itak prinesti domov po najmanj 100 litrov vode iz izvirov je jasno ta količina dosti premalo za vse tam živeče.
In takrat se, namesto veselja olajšanja, prikaže vsa krutost človeka, ko gre za njega minimalni življenski obstoj.
Ker si prav vsaka vodna žena želi pridobiti čimveč vode iz te cisterne, kar pomeni toliko manj nošenja vode iz izvira, se med njimi vnamejo dobesedno zelo hudi spopadi, v katerih ne manjka kletvic, puljenja las in ostalih oblik fizičnega nasilja.
Vodne žene, zajete v tem statusu že nekaj let, niti ne skrivajo več apatičnosti in odkrito priznavajo, da so na koncu z močmi v vseh pogledih in da ne zmorejo več prenašati te vode.
In ker ima tudi vsaka kruta zgodba nekoč svoj srečen konec, ga bo očitno doživela tudi ta. Država je pred dnevi le začela napeljevati vodovodne cevi iz 3km oddaljenega jezu za potrebe tam živečih in v očitno olajšanje življenja vodnih žena.
Obstaja torej vsa verjetnost, da si bodo vodne žene oddahnile, odpočile. A ne morem si kaj, da se ne bi vprašal, kakšna bo nadaljna usoda teh vodnih žena. Do zdaj so namreč imele moža, streho nad glavo in hrano zgolj zato, ker so bile vodne žene.
Kaj bo torej z njimi potem, ko bo voda tekla v vsakem gospodinjstvu ? Za nošenje vode jih namreč ne bodo več uporabljali, za vse ostalo pa imajo moški tam itak prve žene….
A predvsem ne razumem – zakaj hudiča se tej moški v vseh teh letih niso zložili na kup in skopali jarek za napeljavo vodovoda za te 3km. Če bi na roke skopali vsak dan samo 1 meter, bi ga imeli skopanega že pred najmanj 10imi leti. Saj veš, v slogi je moč in to…..
Don Marko M
Še malo branja, če nisi suženj časa...
- Novak Đoković - da, Nole je postal največji tenisač vseh časov.....
- Še nevideno - vseh 22 zmag vojščaka Janeza Janše v sliki.....
- MOvember - hodi kot moški, govori kot moški.....
- Živela OF - ker se ve, kdo je zmagovalec NOB !....
…emancipirani ženski današnje dobe predstavlja npr. pomivanje tal nepredstavljivo delo…
zato pa imamo male čistilne robotke, ki se okrogli sami šetkajo po stanovanju…. 😎
Ni kaj dodati .. Indija-Koromandija je tam le za turiste, za domačine/ke pa beda bedna. To sem v živo videl v Dominikanski Republiki .. karibske sanje, ki se razblinijo v kratkem krožnem potovanju po “Dominikani” kjer vidiš cela mesta hiš narejenih le iz pločevine za naftne sode – opoldan je v taki hiši 60°C in več. Samo ena zgodbica s poročnega potovanja. Med postankom sem stopil v trgovino, vzel vrečko bonobonov za otroke, ki so se nabrali okoli našega avtobusa in ženi rekel naj plača. Trgovec je ženi zaračunal 3Xno ceno .. pa to ni bilo tako hudo, kot to: začel sem deliti bombone – vsakemu otroku enega. Ko naenkrat mala rokica seže po vrečki, mi jo izpuli in mali se poda v beg za življenje. Da vidite boj, ko so ga ujeli .. noro.
@Oskar C. & Marko
ne posplošujta.
Moja Kraljica je več kot emancipirana s svojim s.p.-jem in gladiatorskim bojem za posel več kot cenjena v svojih krogih, pa ji NIKOLI ni bilo nobeno delo pod častjo .. ne pomivanje tal, ne pospravljanje drv za zimsko kurjavo in 17 m2 ni šala samo zanjo in zame – ima pa 45 kg. Ravno danes sva skuhala tako jagodovo marmelado po tem ko je nehala delati za firmico .. slastno, da ne bo počakala jeseni v shrambi. In takih dam in Kraljic (tako jim pravim iz spoštovanja) preko nje poznam celo množico. Seveda jih pa najdta več na kmetih – po Dolenjskem in Prekmurju, kot pa med Ljubljančankami. Med slednjimi so resnično prava redkost.
V Indiji še vedno obstaja sistem kast in domnevam da so to ženske iz najnižje kaste, ki jim sistem ne dovoljuje da bi opravljale kakšno boljše (lažje) delo, se izobrazile,… Napredek kot je napeljava vodovoda za njih verjetno ni dobra novica. Nedavno sem gledala dokumentarec prav na to temo kjer ženske iz najnižje kaste ne dobijo drugega dela kot čiščenje javnih stranišč. V primerjavi s tistim se mi zdi nošenje vode prav dober job.
Jure,
hvala sicer za pojasnilo o tvoji Kraljici in vesel sem za vaju, ampak mislim, da sem dovolj jasno zbodel točno določen profil, med katere tvoja najdražja očitno ne sodi, tistim, ki p aje bilo dejansko namenjeno pa se itak ne bodo oglasile….no, vsaj zame obstaja prepadna razlika med emancipirano žensko in orto feministko….emancipirane spoštujem, kar sem že pojasnil v enem zapisov….
hvala pa ti za poučno uvodno zgodbo, sklepam, da tistemu, ki je izpulil vrečko bonbonov niso ravno rožice cvetele….
@ Marko
moja Kraljica je le dokaz za ostalo veliko populacijo podobnih, kar sem opisal v komentarju.
So me pa zmeraj čudili ljudje, ki v komentarjih okrcajo tiste, ki tega sploh ne berejo. Pa če sem kritičen še do sebe: sam sem tudi tak, saj velikokrat okrcam Pahorja, kateri gotovo niti tega ne ve, da tule en Butalc iz Dravelj piše vice o njemu. Da ne pomislim na Janšo za katerega sem prevedel in priredil malo morje odličnih srbskih šal.
:o)
Na Karibih le zelo, zelo redkim domačim otrokom “rožice cvetijo”. Revščina je tam pretresljiva – razen na Caymanskih otokih .. ti so pod Združenim kraljestvom in brez davkov, ker so nekoč davno domačini rešili angleškega kralja Jurija in celo posadko z ladje, ki je tam doživela brodolom.
Pa tko .. a ne. Malo sem off-topic, ker se na Indijo bolj malo spoznam, saj tam nisem bil in tebi verjamem na besedo, ker se mi zdiš človek kateremu gre verjeti. Potem pa pišem o podobnih zadevah z drugih koncev planeta.
Lp
ps.: pa brez zamere ..
No, v naših koncih si žene vodni dan predstavljajo popolnoma drugače… Hja, ob vsem izobilju je itak vse drugače.
Moja Kraljica pa ima danes rojstni dan. Čakalo jo bo skuhano kosilo in jaz. Si lahko zaželi več? Kdo bi vedel.
Vse je res, in nastojte se norca delat.
Bravo Marko! Dobro si jo “zdresiral”!
;o)))))
Moja meni pusti v kuhinjo samo, da pospravim posodo. Nekoč sem bil med prijatelji znan po najboljšem tatarskem biftku. Ko sem ga pa hotel demonstrativno pripraviti zanjo, se je pa vse (od zaljubljene nervoze) tako sfižilo, da je bilo le za v kanto. Dodal sem namreč malček preveč kisa. Od takrat imam skoraj popolno prepoved kuhanja – z izjemo, da je sploh ni v bližini – kar pomeni v krogu 25 km okoli Lj.
:o))))
ps.: ja .. pa peka čevapov na vrtu mi je prepuščena – v kuhinji pa niti pod razno.
Pozdravljen Jure!
Bila je samodresura. V mali RAM se mi je zapisalo, da bom med lonci najbolj domač. Pač nikoli ni bilo pritožb in se je “morala prilagodit”. Huda žrtev :).
lp
Samodresura je najboljša metoda pri vseh zadevah.
Moj 2. najstarejši prijatelj s katerim prijateljujeva le 3 leta več kot z najstarejšim (*benti zna skomplicirat .. namesto, da bi napisal … huuudiiiča .. šel sem izračunati in ne bom napisal, ker me boš potem ignoriral) je tudi car lastne kuhinje – njegova Kraljica pa le je. Čistokrvni Srbin iz Beograda. Kdo bi si mislil, da so tam tudi taki “Markoti” – kaj? Načeloma je to na jugu precej neobičajno. Od časa do časa mi pošilja cele jedilnike (dopisujeva si vsak dan od kar se več ne moreva videti), kaj bo naredil za “ručak”. Kuha pa tako dobro, da sta oba “metar cvancik” in vsak po 100 kg ali še več.
Drugače pa pri nas doma Kraljica zelo natančno loči, kaj so “moška dela”, kaj “ženska dela” in kaj morava delati skupaj. In vse teče kot švicarska ura. Potem se pa jaz nimam kaj sekirati okoli emancipacije, feminizma in ostalih oslarij. Moja Kraljica že ve kaj je prav in kaj ni.
Lep pozdrav iz še vedno jasne Ljubljane.
Sem “poskušal izračunat” koliko jih šteješ, sem se nehal matrat in ne bom te ignoriral.
Zakaj le?
Tudi na “oni strani” so čisto običajni Markoti, ki kuhajo in opravljajo kaj kar naj bi, po lokalni ureditvi, ne bilo v njih domeni.
Zj**ale so nas družbene ureditve in dogme, pa hierarhija, pa patriarhat in matriarhat in še ves čas imamo fiksno idejo, da smo več in boljši od sotrpina.
Dokler se brez notranjega trpljenja ljudje (ali partnerji med seboj) uspejo dogovorit in razumet kaj je potrebno postorit in to store stvari tečejo kot namazane. Hudič je le, če imam/o fiksno idejo ..
64 (& 46)
Se strinjam .. pač vsaka kultura ima svoje posebnosti. Kar nekaj muslimank sem poznal, ki so se kar v redu imele v svoji družini in živele po nekih njihovih – nam nenavadnih – normah.
Pri nas doma je fajn, ker se oba strinjava z enim pravilom, ki izvira iz spoštovanja do so-zakonca. V samem začetku sva se dogovorila, da se ne bova kregala in žalila zaradi nepomembnih malenkosti, saj 99,99% prepirov v zakonu nastane po sistemu “beseda da besedo” ob zavedanju, da se zakonci v veliki večini ne sprejo zaradi pomembnih zadev.
Jure,
res bi rad izpustil norme. Menim, da so nekakšna anomalija – priučena, privzgojena (gensko povezana – pa smo tam, a je?).
Kaj se zgodi muslimanki v orto okolju, ki se svobodomiselno upre lokalni normi. Kar nam sicer naša stran prikazuje (in ali je vedno res tako), jo čaka nič kaj prijetna tortura, če ne celo kak tragičen konec. Omejitve na vse koncih in krajih. Tudi v naših krajih pravzaprav malo ali nič bolje, po svoje.
Veseli me, da imaš s Kraljico takšno simbiozo. Pohvalno, prej redkost kot pravilo.
Kot sem rekel, če ne trpi ego in je medsebojno strinjanje, kaj češ lepšega?
lp
Ha, sem sprva spregledal tvoj “uvodni del” (64). Poklon, sam jih štejem abrahama, v principu pa oba limitirava v starčka ;), če ne prej pa malo/mnogo kasneje.
Fajn debata .. zdaj se pa pazi ..
;o))))
Norme .. o tem imam precej drugačno mnenje od soljudi.
Malo čuden bo začetek razlage.
Veš .. jaz sem veren človek. Ne, nisem katolik – verjamem v vse-občo energijo, ki povezuje vse živo na zemlji in v vesolju – kar je zame Bog. Verjamem v višjo povezanost življenj .. nekakšno reinkarnacijo in za mene je življenje šola posameznikov, ki morajo v svojem življenju doseči določeno stopnjo, da napredujejo v drugo življenje.
In tu sva pri različnih okoljih v katera se rodiš, pri različnih življenjih katera živimo, pri različnih stvareh katere se učimo. A’ si bral delo Erich-a Fromma “Beg od svobode”?
Svoboda namreč ni okoli nas, ampak je v naših glavah, v umetnosti našega prilagajanja okolju. Samo prilagojeni se res čutijo svobodne (ne tisti “kvazi prilagojeni” – da ne bo zmote).
V bistvu ima Fromm prav, saj konec koncev vsi živimo le in samo v naših glavah kamor naši receptorji pošiljajo podatke iz okolja. Če smo, in če ni receptorjev, ni podatkov, ni vesolja, okolja, Butal .. ničesar. Nobenega signala, da je kaj okoli nas – kaj ostane?
Sanje. Pa so potem sanje resnica ali resnico le sanjamo?
:o))))
In tako pridemo do revolucij, ki so se do sedaj VSE po vrti sfižile, kar nam dokazuje zgodovina revolucij in vojn ter pregovor “Drek zmer na vrh prplava!”. Poglej kaj so naredili Američani v severni Afriki kamor so hoteli vnesti “demokracijo” .. ki povrh vsega to sploh ni, ampak je bedna strankokracija, s katero “fopajo” množice, da bi mislile kako same izbirajo vladarje, kateri tako ali tako ubogajo le kapital.
Ja seveda je ženska v neki taki družbi, katere ti ne priznavaš, kaznovana za svoj nekakšen greh, ki se tebi to ne zdi – pri njih pa to je.
Naj ti podam extremen primer iz našega okolja.
A’ veš, da si oligarhi v EU in USA dajejo transfuzije otroške krvi, da bi jih to pomladilo. Danes. Nedolgo tega so jo pili. Pa nikomur nič. (Zadeva s transfuzijo je laboratorijsko dokazana!!)
A veš, da v Rio de Janeiro lovijo cestne otroke za to in jih preko Irske tihotapijo (3000 letno) v Evropske bolnice za kri in rezervne dele? Pobijejo jih in raskosajo (vir: “Hobotnica” .. v vsaki knjižnici) pa spet – nič.
Na Kosovu je med “osvobodilno vojno” tekla trgovina z organi, kjer so pobijali srbsko prebivalstvo – vpleten je bil vrh kosovske politike in od tega pobiral mastne milijone $. Ko je tožilka Carla delPonte to razkrila in objavila v svoji (edini v sodobni EU zaplenjeni!) knjigi – je letela … itd, itd ..
Zdaj po temle blogu v komentarju pa sledi vprašanje:
od KJE nam pravica soditi muslimansko družbo, če smo mi moralno veliko, veliko slabši od njih. Zakaj?
Človeška evolucija se nadaljuje in do civilizacije je še dolga dolga pot. Zaenkrat slabo kaže razen po tehnični plati, kjer pa vsak izum, če je le mogoče uporabimo za pobijanje lastne vrste.
Za*eban planet .. nimaš kaj. Jaz sem pač pobegnil v nekakšno vero, da zmorem.
Saj ne razumem čemu toliko ZLA na tem planetu.
Občutek imam, da sem izstopil na napačni postaji.
Ajde .. malce premisli. Ne odgovori na prvo žogo.
Lp
fanta, vidva sta oba še mladinca in bosta kot kaže to ostala….pa ne se pustiti motiti, zanimivo debatirata… 😎
Glej no glej :)) Morda pa le nimaš tako drugačno mnenje. Česa naj se pazim? 😉
V vsem se strinjam s tabo, mislim, da nisva na različnih bregovih. To naj bo na prvo žogo.
Vse kar sem kdaj bral ali slišal je le vodilo k nečemu kar presega predstave zato o Bogu težko govorim ali pametujem za koga drugega. Pa vendar, sama spoznava, čut Njegove prisotnosti se je pri meni zgodila precej pozno, bi rekel nekako “skozi zadnja vrata”. Seveda, nekako me je (življenje) kresnil/o po glavi, da pač nisem v skladu s tokom in “sem dobil na izbiro ga/se slišati, upoštevati ali pač ponoviti izpit v ponovljenem letniku”.
Kolikor vem me več kot za rojstni krst cerkev ni videla, so starši rekli naj se sam odločim in hvala jim za to.
Fromm-a nisem bral.
Lahko pa ti karikiram kako jaz vidim tole našo življensko zgodbo “iluzij”, pa čeprav skozi čisto tehniko. Vse te zemeljske družbe (politične, verske, nacionalne) imajo vsaka svoj operacijski sistem (pa kakor hočeš to razumet), ki ga naložijo vsakemu slehernemu novorojenemu prebivalcu (pripadniku), če ne v vrtcu pa v šoli in potem skozi življenje. Kreatorji seveda imajo t.i. “backdoor” za vstop v sistem, nadzor in njegove modifikacije. Težko je, če se vse življenje odvija po njihovem programu skozi registre navzven. Potem res ne veš ali ti sanjaš življenje ali je obratno. In težko je v tej družbi z lažnimi sistemi tistemu, ki si omisli prisluhniti in delovati po Božjemu operacijskemu sistemu.
Kar pišeš o raznorazni izprijeni eliti, ki jo več ali manj vodi šef spodnjega doma s svojimi nizkimi vibracijami, pitju krvi, prodaji organov, pornografiji, pedofiliji, sproduciranih vojnah, pobojih, sejanju strahu, množičnemu begunstvu, mamilarskih poteh … vem.
Pravi avtorji, spodbujevalci – peščica – ve o tem skoraj vse, nekoliko nižje gre le za pohlep brez zavedanja, in tako naprej do predstavnikov vlad, in ne nazadnje do nas, ki ne upamo nekoga v rit sunit in reči Dovolj. En promil prodanih duš krmili in piše OS vsemu ostalemu prebivalstvu.
Da ne bo pomote, žegen vsemu zgornjemu daje RKC v Vatikanu – s črnim generalom in vojsko vred.
Še nekaj, kaj meniš koliko ljudem se sploh da razmišljati o tem od kod gajžla švrka. Je pretežka tema za zasvinjane registre. Če ne gre je najlažje ponovno nek odprtokodni OS naložit, seveda ob svobodni volji posameznika.
lp
In še odgovor na tvoje vprašanje, je le moje mnenje, da pravice o sodbi recimo muslimanov NIMAMO. Gre le za, kot sem že dejal, da se pri obsodbah vedno postaviš v položaj več vrednosti. Je le nesposobnost videti sebe in hinavščina češ, ko si sam najbolj grd se pač nizkotno spraviš na drugega, da svojo ničevost zakriješ.
Me veseli, da nisva na nasprotnih bregovih. Že tvoj zadnji stavek “… kolikim ljudem se sploh da ..” lahko uporabim za pojasnilo, čemu sem menil, da mi boš nasprotoval ali me celo ne razumel.
Zanimiv je tvoj opis z računalniškimi izrazi.
Lej .. vso pravico bi imeli kritizirati druge družbe, če bi sami bili res toliko boljši. Seveda tudi mene boli, ko vidim kaj delajo eni ljudje drugim in vse to se mi ne zdi prav. Še bolj me žalosti, ker vidim, da temu planetu vlada ZLO v pravem pomenu besede .. pa naj so vir tega ZLA ljudje ali kake druge oblike bivanja.
Najbolj me je pretresla (menim, da je bil razgovor objavljen v DELO/sobotna priloga) zadnja raziskava skupine kliničnih psihologov in psihiatrov, ki preiskujejo vpliv LSDja (in še ene podobne substance) na možgane ter s tem povezana zunajtelesna doživetja (jaz sem to parkrat izkusil z globoko meditacijo) in nekakšen na pol zaključek vodje raziskav, ki še intenzivno potekajo s prostovoljci. Ta pravi, da se mu zdi vse skupaj, torej da delovanje možganov daje vtis, kot bi šlo za nekakšen duhovni transmiter skozi katerega mi živimo v tem okolju oz. dobivamo (kot sem omenil zgoraj) podatke iz okolja, da lahko razmišljamo in doživljamo okolje ter vse prenašamo v višjo sfero. Cilj raziskave pa je olajšati ljudem odhod iz tega planeta s tem, da bi jim .. torej neozdravljivim dali tabletko (LSD NE povzroča odvisnosti!) ali 2, da bi se ne bali umiranja – kar je po moje (morda le izgovor) zelo dobronameren cilj.
Kot zanimivost naj dodam še to, da sem naletel na razmišljanja kvantnih fizikov, ki so skozi teorijo strun in spina nano-delcev, prišli do prenosa informacije skozi prostor v času nič – ne glede na razdaljo. Fizikalnemu institutu v Innsbrucku je celo uspel prenos delca v milanski institut v času nič (teleport), kar naši sploh nikjer niso objavili.
Skratka obe popolnoma nepovezani in različni raziskavi potrjujeta to, da je življenje med seboj nekako povezano v višji dimenziji in v “realni” svet vstopamo le deloma, saj kot veš večino obvladuje podzavest do katere skrivnega življenja ima le redko kdo dostop.
Čisto očitno pa gre tu za 2 nasprotna pola življenjske energije: pozitivnega (ljubezen) in negativnega (zlo).
Tudi to je morda razlog, da večina raznih zgodb govori o stalnem boju med dobrim in zlim na tak ali drugačen način.
In ravno s tem “pranjem možganov”, prodajo neresnic in uklepanje ljudi v zakonodajo ZLA, si potem tisti, ki imajo najmanj stika z dobrim (stik z obema poloma imamo vsi in gre za vprašanje osebne izbire) torej zli ljudje stalno podrejajo množice ljudi, ki zla sploh ne marajo, nočejo imeti stika z negativnim polom .. ter pozitivce celo zapeljejo popolnoma na svojo stran v zlo, v vojne kjer taki (psihopati) dobijo popolno oblast in z živimi ljudmi počno pošastne zadeve.
Hmmm – da ne bom predolg. Hitro pišem, berem in tako misli kar same vrejo iz mene. Nekaterim gredo taka pisma na živce, zato bom zdaj prepustil besedo tebi.
:o)
Lp
Ne vem koliko časa si pisal, kako hitro bral, jaz moram včasih brat večkrat, da bi bil siguren kaj sem prebral :0))
Moje vprašanje o tem koliko ljudem se sploh da .. je imelo predvsem to noto, da sem običajno pretežak za okolico, če začnem z razlagami mojega videnja, kaj nam dogaja.
Umu se pač upira slišati nekaj kar je v nasprotju z naloženim.
Mnogo ljudi ne vidi in nima pod kontrolo niti svojega obnašanja, odzivanje na situacije je kakršno je – po sistemu najlažje možne poti in napora – ker ni zmožno opaziti svojih “lastnih” misli, ki v največ primerih niti niso tako lastne.
Moram ;), zapacanost registrov pač pride z nalaganjem s preveč neresničnih in polresničnih podatkov, ki umu (procesorju) ne dajo da bi procesiral kot se šika in prinašal ven pravilne odzive.
Manipulanti (mediji) s polresnicami in neresnicami gredo v napad … procesorji sprocesirajo po vodilih operacijskega sistema.
Bitka med ljubeznijo in pomanjakanjem ljubezni se vrši ves čas. STRINJAM!
Koliko je kriv novinar, ki bi sicer rad napisal vse kar ve o nekem dogajanju, a je njegovo vi/vedenje preveč diametralno nasprotno temu kar dovoli politično usmerjen urednik. V principu oba počneta nekaj kar jima prinaša cukrčke – denar – preživetje, na to ali je početje pravilno se pa s pepelom posuje – tako pač funkcionira lokalni operacijski sistem.
Po mojem mnenju je z vsem v vseh porah tako. Koliko je kriv prebivalec nekega geta, ker se preživlja s preprodajo mamil ali prostitucijo, drugih boljših (lažjih) pogojev na prvi pogled niti nima, oziroma mu jih narekuje sredina. Ogromno moči in verjetno kanček sreče, da se vpliva omenjene sredine znebi.
O politikih raje sploh nebi komentiral.
Ves čas gre za male in večje Faustove zgodbe zato, ker um potrebuje cukrčke, sistemi pa kandidate, da gre igra lahko naprej.
Dokler se ne zavedaš in ne veš v čemu sodeluješ najbrž stvar še gre, si dobronamerno-zli, da bi na koncu šel skozi reciklažo, ki te izpljune z nekim novim zavedanjem, z drugimi ali enakimi parametri, drugačnim statusom, istimi ali drugimi izpiti.
Ta igra je po mojem dobro znana „tistim“ iz mojega prejšnjega posta in ti po mojem tudi dobro vedo kako se da s to igro manipulirati.
Podzavest in njena vsebina. Hm, po mojem ta zaseda več kot 80 procentov pomnilnika in seveda predstavlja pandorino skrinjco, ker po mojem od tu izvira tisto kar vodi v bolezen, odnos do življenja, okolice, sebe, drugih, .. seveda ob upoštevanju teze, da se tam skrivajo tudi vsi neobdelani energetski potenciali, ki vsak zase predstavljajo neko nerazčiščeno čustvo, preživeto dramo, nerazčiščen odnos, bodisi iz tega življenja ali preteklih.
Kot si dejal z meditacijo in kultivacijo uma (procesorja) gre storiti marsikaj, imeti dostop in razčistiti marsikaj od tega. Zadeve so naključne, biti moraš le opazovalec in procesor mora dati takrat mir, kar pomeni nič vpletanja, sodb, .. ker to že pomeni da procesor dela.
Blagor mu, ki je to skultiviral za permanent 😉
@ Marko
Jaz tudi štejem v svojem okolju za “težaka” – predvsem moj humor, katerega navadno povem z izredno resno tonacijo, le pri redko katerem naleti na razumevanje. Meni je najbolj smešno, ker moja Kraljica praktično vse kar zinem, vzame zelo resno – je pač resna ženska po karakterju, bolan resnicoljub in vedno na še tako veliko neumnost (zafrkancijo) reagira “primerno”, da se potem jaz valjam od smeha.
:o))))
Lej – prav vsem se do sedaj strinjava in zelo bom vesel, če te lahko kdaj srečam na kofetku v Ljubljani. Sam pač ne potujem več toliko kot nekoč, ko je bilo mojega pol sveta.
Lp
ps.: A’ se ti tudi ukvarjaš z meditacijo? Če se = OK, če ne .. priporočam iz srca. Tehnike same so povsod dostopne in niso tako zapletene kot si navadno predstavljajo neuki.
@Jure
Se ukvarjam z meditacijo.
Ja, lahko se srečava ob kafetu, rade volje. Pa me kontaktiraj, če te bo/ ko te bo volja na tale sekundarni predal: zaplotar@gmail.si
lp
Uf, napaka na koncu je .com 😉
dogovorjeno.
Lp