Vem, obstaja še dosti pomembnejših zadev, o katerih bi morali parlamentarci odločati, odločiti, in ravno zato me je sprejetje zakona za radijske kvote toliko bolj razkačilo….

Vedno sem nasprotoval nesmiselnim kvotam, vedno bom. Že leta nasprotujem tudi tem glasbenim kvotam in bom. Ker takšne kvote pomenijo zgolj in edino potuho lenobam, nekreativcem, skratka nesposobnim česa koristnega za družbo, obenem pa pomenijo pravo leglo korupcije v zasebne žepe poniklih milijonov, ki uničuje to državo že v temelje. In če bom kdaj stopil v politiko, potem bo to pomenilo, da teh glasbenih kvot ne bo več…..

S potrditvijo zakona kvot predvajanj slovenske glasbe na naših radijih (in tv)so parlamentarci naredili popolno svinjarijo in kaos. Povzetek – torej, 60% glasbe mora biti po zakonu slovenske, preostalih 40% pa ostaja povsem liberalen izbor radijskih postaj.

To je tako, kot bi zakonsko določili, da bi morali cel mesec obvezno kupovati cd Damjana Murka in šele ko bi teh zmanjkalo, bi lahko začeli kupovati Biberja. Sploh pa – koji penis ima liberalno državo za brigati, kaj predvaja zasebna radijska postaja, razen če ni to sovražni govor ?

Država ima za poskrbeti, da se polovijo lopovi državnega, od zasebnih radijskih postaj pa ima edino pravico zahtevati in pobrati zakonsko določene davščine in to je vse. Kaj in kako privatni radio predvaja države nima kaj brigati. Kot lastnik radijske postaje lahko 24 ur vrtim Dark side of the moon če se mi tako zahoče….Poslušalci so tisti, ki bodo radio potem dvignili na pot uspešnosti ali v propad.

V argumentacijo zakonske potrditve teh kvot sem prebral in slišal cel kup nesmislov, sploh od kobajagi glasbenikov, a verzija ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar je potolkla vse :
“Uzakonitev kvot in intervalov predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah je potrebno zaardi promocije domače glasbene ustvarjalnosti, jezika in kulture nasploh”.

O čem sploh Mlakarjeva govori ???? Dejstva so jasna in vsem na posluh – 80% slovenskih avtorjev/izvajalcev izvaja slovensko glasbo, ki ni v slovenskem jeziku. Že leta poslušamo besedila v popačeni slovenščini, ki nimajo nič skupnega s pravilno slovenščino, za nameček se še kombinirajo z amerikanščino, skratka jezikovne zmazke, nevredne naziva slovenska glasba.

1/3 slovenskih izvajalcev sploh ne razumem o čem pojejo, za ekstremne primere, kot recimo Sidarta, pa lahko poslušanje izvedem zgolj s priloženim tiskanim izvodom besedil.

In takšna glasba naj bi bila merilo za promocijo in osveščanje slovenskega jezika in kulture nasploh ? Mlakarjeva in parlamentarci, se vam je odpeljalo čisto ?!

Namesto, da bi parlamentarci udarili po mizi in počistili s skorumpirano nesnago ožjega kroga Sazas-a, ter monopolskih založb, jih še nagradijo, da bodo v svoje žepe trpali še več denarja, za še več nič delati. Ker večina glasbenikov bo od tega zakona imela natanko toliko, kot do zdaj – nič.

In namesto, da bi se dopustila prosta presoja predvajanj glasbe po kakovosti, ter stimuliralo kakovostne avtorje, se daje potuho in to celo plačljivo še večji in hujši glasbeni povprečnosti, da ne rečem obupnosti.

Pa da ne bo nesporazumov – rad ima slovensko glasbo, tudi filme. Ampak za moj okus, ki ni skromen, bi v celem letu nabral obojega za največ dva tedna predvajanj. In potem kaj ? Ta dva tedna prenesti v konstantno ponavljanje čez celo leto ? Točno to namreč zahtevajo te kvote. Zahtevajo ponavljanja v nedogled, kot to že itak počnejo nekatere radijske postaje. In točno se ve, katera izbrana četica ima od teh ponavljanj edina koristi.

Te kvote dejansko nimajo nič, ampak prav nič skupnega z “domačo glasbeno ustvarjalnostjo, jezikom in kulturo nasploh”. Nimajo veze z ničemer, kar bi lahko bilo za večinske državljane uporabno, koristno, poučno.

Sploh pa nimajo veze z liberalizacijo ne družbe, ne sistema, v katerem na prostem trgu prosperirajo nadarjeni, delovni, kakovostni. Namesto tega je dovolj reči le “ta zmazek se bo vrtel zgolj zato, ker je slovenski”. No, to je zame šele pravo sramotenje in poniževanje slovenstva…..

Sicer imam še dosti tega na zalogi povedati o teh kretenskih kvotah, a sem se odločil, da predstavim tudi plat radijskega glasbenega urednika, kateremu je (s)poznavanje glasbe in izbor le te vsakdanji kruh, nenazadnje sem bil v tej vlogi tudi že sam nekaj let.

Izbral sem izjavo Andreja Karolija, glasbenega urednika VALa 202, ki ima sicer za moj okus najbolj urejeno, pestro in kakovostno glasbeno podobo med našimi radiji. In Andrej Karoli je o kvotah razložil enostavno tako :

“Težko požiram besede o tem, da ni slovenske glasbe na radiu. Težko s položaja glasbenega urednika na nacionalnem radiu. Težko s položaja okolja, v katerem delujem, kjer me obkrožajo kolegice in kolegi, ki jim ni treba posebej razlagati pomena nacionalne zavesti in posledično ravnanja pri delu.

Protestiram, ker politika kroji 60 odstotkov glasbene programske vsebine v najbolj poslušanem radijskem času. In to je začetek konca avtonomije javnega radia. Obžalujem, ker se res zavedam pomena slovenske glasbe v etru in temu primerno na tem področju delujem že dve desetletji.

Obžalujem sprejetje take odločitve, in to kljub javnim in internim namigom o zaviranju razvoja radijskega medija. Obžalujem, ker so odvzeli občutek sreče dobrim mladim glasbenikom, ki smo jih glasbeni uredniki prepoznali in zato uvrščali v programe, zdaj pa bodo v dvomih, zakaj so v resnici v etru.

Obžalujem, ker je kratkovidnost zameglila dejstvo, da zaradi take regulacije v Sloveniji ne morejo zaživeti specializirane radijske postaje z zvrstnimi glasbenimi formati in posledično nemalo ljudi posluša jazz fm, hiphop fm in classic fm, ipd, prek spleta s strežnikov v tujini, čeprav bi lahko taki radijski programi delovali tudi pri nas, zaposlovali in imeli dovolj prostora za VSE slovenske glasbe.

Poslanke in poslanci ne vedo, kaj je uredniško odločanje, ne vedo, kaj je programska shema, ne vedo, kako deluje sodobni radio, ki poleg glasbe streže tudi vrsto drugih vsebin. In čeprav je matematika zelo natančna veda, so glasovali, kot so. Ne po lastni vesti, kot so prisegli, ampak po navodilu. 66 poslank in poslancev, ki so glasovali za ni nič slabših od tistih, ki so glasovali proti.

Prvi nimajo pojma, kakšne posledice bodo, drugi pa tudi nimajo pojma. Le glasovali so drugače. Glasovali so proti tistim, ki so glasovali za. Ne zaradi vsebine, ne zaradi nacionalnega interesa, ne zaradi borbe za slovenske glasbenike, ampak zaradi preklete formule naši-vaši.

Nimam hudo rad številk, a nekaj jih moram zapisati. Pa ne za en dan, številke so simulacija predlaganega amandmaja za eno leto. Med 6. in 19. uro glasba na Valu 202 zasede približno 56 odstotkov programskega časa. Torej, številke …

Zavrtimo okoli 37 tisoč skladb, kar pomeni, da bo zakonski minimum 22.200 slovenskih skladb, od tega minimalno 13.300 skladb v slovenskem jeziku in minimalno 5.500 slovenskih skladb, mlajših od dveh let. To je realnost. Take številke pomenijo le eno. Politični diktat sprememb programskih shem. Nič drugega. Politični prevzem radiev.

In še nekaj, kar res boli. Dejstvo, da sprejeta zakonodaja pomeni, da nacionalne radijske postaje niso pomembne. Niso pomembne v očeh poslank in poslancev. Naj razložim – sprememba zakonodaje je posledica slabe in preohlapne zakonodaje. Zakonodaje, ki jo je spoštovala velika večina radijskih postaj, morda jih je manj, kot je prstov na eni zdravi roki, občasno prekršilo. Nacionalni radii so jo spoštovali, še več, ne redko so minimalne kvote presegali, in to močno. Slovensko glasbo so vrteli razporejeno skozi ves programski čas. Delali smo dobro.

In zdaj so politiki pod pritiskom zainteresiranih, in kar je še huje, zaradi lastne nevednosti in črednega nagona z zakonom podpisali začetek konca radia. In posegli v avtonomijo. Avtonomijo, zagotovljeno z zakonom. Uničevati medij, ker ne znaš kaznovati posameznih kršilcev, je neumnost in zgolj samo dokaz nesposobnosti in nedoraslosti zaupani službi.“

In da, tisti slovenski juhu glasbeniki, ki zagovarjate te kvote, se lahko mirno zaletite v steno, ker če v teh kvotah vidite edini način, da bo vaša glasba kdaj predvajana na radiu, potem je bolje za vse, da ustavite svojo netalentiranost že zdaj, preden boste uničili nekaj radijskih postaj…..

Don Marko M