A da ne bi nikoli pil/a urina, tudi svojega ? Niti če bi poznal/a vse zdravilne učinke in lepotilne kure le tega ? Kaj pa če bi pristal/a v položaju, ko bi bil ravno urin, tvoj ali živalski, edini način tvojega preživetja ? Še vedno ne ? Da, da……

Človeštvo v t.i. samooklicani razviti (zahodni) civilizaciji, o čemer bi se sicer dalo debatirati, zelo debatirati, v “sodobnosti” časa vedno bolj beži od prvinskosti in se vedno bolj oddaljuje od Narave, njenih danosti, njenih zakonitosti.

Vedno več in bolj betona in digitalizacije zbitih mest, vedno manj tistega, kar je ta svet dejansko ustvarilo in ga še vedno poganja, čeprav človek večinoma Naravi že dolgo ni več v pomoč, prej nasprotno, in večinoma še vedno ni ugotovil in dojel niti pol, kaj šele vseh razsežnosti bogastva, katera nam nudi, ob čemer kakopak ne mislim na kopanja diamantov in vrtanja nafte.

Sam sicer urina še nisem pil, vsaj ne da bi vedel, kar ne pomeni, da ga v stanju resne življenske ogroženosti preživetja ne bi. Tudi nisem koristil katero številnih lepotilnih kur za obraz in nego kože, kjer je urin nosilni ali pak dodani element in tega tudi ne mislim uporabljati, ker sem pač mnenja, da lepšega, kot me je oče ustvaril, tudi ne morem biti. Pač vem, da kdor ni zadovoljen sam s seboj, tej/temu niti 100 litrov parfuma, lepotilnih kur ali plastičnih operacij ne bo pomagalo.

Smo pa otroci, tam na vasi, znali včasih uporabiti za zdravljenja odrgnin, manjših ali večjih, katerih res ni hotelo zmanjkati vsled nenehnih plezanj po drevesih, raznih “survajvl” iger in seveda vseh možnih z žogo. Nonoti in none, pa tudi starši, so nam pač svetovali “Poščij se gor” in dostikrat smo mulci to tudi dejansko naredili. Se pač polulali na svojo rano. Malo je zapeklo, ampak potem hitro očistilo in res lepo (za)celilo. Ni bilo časa za stokcanje in obliže, ker medtem bi lahko nasprotna ekipa že zmagala, česar si pač borec ne more dovoliti.

Kravji urin na prehrambenih policah naprodaj – ker je pač zdrav

Te dni si mediji, pa tudi javnost, v Angliji dajejo duška. Razlog pa so številne preiskave lokalnih inšpekcijskih služb, ki so odkrile, da številne samopostrežne trgovine v številnih mestih prodajajo – kravji urin.

In to na policah trgovin, poleg ostalih takisto pakirano zaprtih prehrambenih izdelkov.

Zdaj je nastala cela vojna s tolmačenjem EU predpisa iz 2011, ki sicer narekuje, da je prodaja kravjega urina, skupaj s Ayurvedic in drugih preparatov rastlinskega izvora, kateri so sicer tradicija Indijcev, v EU prepovedana.

Na nasprotnih bregovih si zdaj stojijo v agenciji Prehrambeni standardi in trgovci. Medtem, ko v agenciji menijo, da ta EU predpis določa tudi, da urin in blato rejnih živali ne more vstopiti v prehrambeno verigo EU evropejcev, pa se trgovci nasprotujoče sklicujejo na dejstvo, da prodaja kravjega urina na trgovinskih policah nikakor ne pomeni tudi vstop v prehrambeno verigo.

In medtem, ko bi agencija ta kravji urin najraje po svoje tolmačila, pa se trgovci sklicujejo na dodatek v tem EU predpisu, po katerem ta kravji urin zanje ni “novo živilo”, pač pa je bil v vseh večjih mestih Anglije prodajan že pred 1997, kot določa predpis, kakor še vedno danes, in zato je ta EU predpis za kravji urin, tudi kot prehrambeno živilo, povsem brezpredmeten.

V agenciji so sicer dodali, da ni nič narobe, če se rumenkast kravji urin, znan tudi kot gau mutra, prodaja kot kozmetični pripomoček, recimo za vitaminsko mazanje kože, ki ji daje sijaj in elastičnost, kakor ostale kozmetične preparate, s tem pa so povedali preveč. Recimo, za začetek, da so davki za prehrano znatno nižji, od tistih za kozmetiko. Da ne udarimo kar direkt na še eno od že standardnih diskriminacij EU, tokrat proti Indijski kulturi in običajih.

Stara penzionistka Evropa se namreč v že obupnih poskusih ščitenja katolištva kaže vsako leto bolj nestrpno do drugačnosti, pa čeprav ji ravno ta daje čar in šarm razvoja, obenem pa nima nobenih težav to drugačnost zlorabljati kot zastonjkarsko suženjsko delovno silo.

Preko milijarde ljudi po svetu uživa urin

Že dolga leta najmanj milijarda ljudi po svetu uživa tudi živalski urin, bodisi preko rabe kozmetičnih pripomočkov, bodisi v spiritualnih obredih, bodisi ga pijejo, kot recimo prehrambeni, energijski dodatek. Bizarno ?

Ne vem če. Mnenja sem pač, da nam Narava ne ponuja nič bizarnega, zato pa ljudje njej tudi viške bizarnosti. Vsekakor pa vidim več smisla v tem naravnem, četudi živalskem urinu, čeprav ga nimam namena uporabljati, kot pa v številnih kemičnih prehrambenih dodatkih in energetskih napitkih, kozmetiki, steroidih, in podobni umetni krami, ki nima nič skupnega z naravnim in ljudi dejansko oblikuje zgolj v plastično barbikaste odvisnike. Razumem pa, da je to komu težko dopovedati…..

V Angliji imajo sicer že od leta 1970 več kmetij, kjer “proizvajajo” kravji urin za prodajo, še najbolj znana je kmetija v Hertfordshiru, katero sicer upravlja Hare Krishna temple iz Watforda in kot pravi njih menedžer Gauri Das, tega urina ne prodajajo za prehrano ljudi, pač pa predvsem vernikom ob dogodku rojstva otroka, za Puja (molitveni obred hinduijcev), medicinske namene, tudi kot čistilo za stvari, kaj pa kupci, verniki počnejo z le tem po nakupu, pa je itak njih stvar.

Seveda je treba vedeti, da v južni Aziji, še posebej v Indiji, kjer so sicer krave svete in nedotakljive živali, že zelo dolgo velja ljudsko prepričanje, da ima kravji urin zdravilne učinke, tudi v ozdravitvah rakastih obolenj in je tako tam povsem normalen običaj pitja kravjega urina.

In ta običaj uporabljajo tudi številni Zahodnjaki, sicer ljubitelji indijske kulture med svojimi obiski tam in/ali ko se iz teh adrenalinskih popotovanj vrnejo. Pač namesto skodelice kave ali čaja srknejo kozarček kravjega urina, če je še sveže ravno natočen še toliko bolje in pričakovati, da bi ga pa v Angliji kupovali le zaradi lepe kože je iluzorno pričakovati. Ampak so what, itak pijejo za svoj denar in svoj želodec…..

Indijci začeli s proizvodnjo svoje coca cole iz – kravjega urina

In zdaj se je zgodilo še, da so indijske svete krave doživele čisto komercializacijo. Pred kratkim so namreč Rashtriya Swayamsevak Sangh, vodilna hinduiska skupina v Indiji, s privolitvijo oddelka za zaščito krav, izumili in predstavili brezalkoholno pijačo iz kravjega urina, s katerim nameravajo izpodriniti iz tržišča zahodnjaško coca colo in pepsi.

Pijačo so poimenovali – Gau Jal oziroma kravja voda. In kot pravijo, ne gre zgolj za osvežilni napitek v vročih dnevih, pač pa ima, po laboratorijskih testiranjih, ta pijača velike dezinfekcijske lastnosti, kakor tudi velik potencial za zdravljenja različnih bolezni, tudi raka. In seveda bo zanimivo spremljati, v kateri razred bo EU uvrstila to kravjo vodo.

Je pitje urina zdravo ?

Škodi ne, to je znanost že potrdila. Pitje lastnega urina ne škodi, se pa znanost urinu, ker se smatra kot izloček, še ni posvetila povsem raziskavam, kakšne zdravilne učinke vse lahko urin povzroča, nekaj je pa že znanega.

Ni skrivnost, da so urinoterapijo, pitje urina, že skozi vsaj zadnjih 5000 let uporabljala mnoga starodavna ljudstva, tako zaradi zdravja, kot čiste življenske moči. Če je urin nekoč veljal kot pomoč pri samozdravljenju, krepitvi zdravja, pa v današnjem sodobnem času velja kot učinkovito sredstvo celjenja ran, tudi opeklin, pomaga pa tudi pri prehladih, astmi, kožnih obolenjih, zaprtjih, deluje protibakterijsko in protiglivično, ter krepi delovanja ledvic.

Nekdanje prepričanje Zahoda, da urin ni čist in celo, da naj bi vseboval strupe, je tudi Ajurveda, sistem tradicionalne medicine, ki izvira iz Indije, izvaja pa se tudi v drugih delih sveta kot oblika komplementarne in alternativne medicine zdravilstva, že predstavil kot zmotno.

Urin je namreč produkt dolgega, kompleksnega procesa, katerega glavne sestavine so 96 % vode, 2 % sečnine (ki je proizvod proteinskega metabolizma), ostalo pa še sol, železo, fosfat, kalij, kalcij, magnezij, jod, svinec, baker, hormoni, encimi, vitamini in še marsikaj se najde.

Da pa je urin zdravilen, je v svoji raziskavi ali urin lahko zdravi raka, skozi 35 letna raziskovanja, potrdil dr. Burzynski, poljskega rodu iz Texasa. Pojasnil je, da snovi iz človeškega urina spreminjajo rakaste celice, jih hranijo z novimi informacijami in jih vrnejo v normalno stanje.

Obstajajo tudi mnoga pričevanja o tem, kako so posamezniki pozdravili različne bolezni z urinom. Med njimi tudi pričevanje John W. Armstronga, ki je imel tuberkulozo, sladkorno in išias, zdravniki pa mu niso mogli pomagati, zato je ubral post z urinom in se povsem pozdravil, o čemer je napisal tudi knjigo.

Obstaja pa tudi na tisoče pričevanj oseb, ki so preživele brodolome, naravne katastrofe, izgubljenosti v puščavah in planinah, kakor tudi vesoljske posadke, ki so znali povedati, da so preživeli zgolj zato, ker so pili – lasten urin.

Se pa znanstveniki strinjajo v enem – lastnega urina naj ne pijejo osebe, ki živijo nezdravo, sploh alkoholiki. Vsi ostali pa, ker nikoli ne veš, kdaj te doleti – na zdravje.

Don Marko M