To je zgodba od dna do vrha. O ljudeh, ki so verjeli. Ne v vero, pač pa vase….Leicester City – novi prvak Anglije in zgodovinski dosežek nogometa – so najboljši dokaz, zakaj obožujem nogomet….ker je v njem vse mogoče, dobesedno….

Ker v njem lahko neki bežni outsajderji izločajo renomirane favorite….ker v njem zmaguje najprej srce, skupaj z domišljijo nešteto možnih kombinacij, kljub samo eni žogi…..

Claudio Ranieri, trener “lisic” Leicester Cityja, je včeraj priznal – “Nikoli nisem pričakoval kaj takšnega”……itak, nihče, ki nima vnaprej zrežirano pripravljenega zaključka, ne more pričakovati, kaj ga čaka po preskočeni črti cilja…..

Da bo zadeva še bolj “vzpodbudna”, je bila kvota na “lisice” za prvaka kar 5.000, torej praktično in teoretična misija nemogoče…..a 28 navijačev, le 28 iz celega sveta, je kljub temu pred sezono, verjetno bolj iz zabave, stavilo po par funtov, da bo Leicester prvak…..

In čez noč so angleške stavnice izgubile 20.000.000 funtov (25.300.000 €)…..prva poteza angleških stavnic po izplačilih teh milijonov tistim 28im je bila, da so z novimi pravili povsem onemogočili še kdaj v prihodnosti tako visoke kvote za naslove nogometnih prvakov….

“Lisice” so prvaki prvič v 132 letni zgodovini kluba in kljub dejstvu, da jim je le 1x uspelo biti med prvih 8 v angleški Premier ligi, vse ostalo pa nad 10im mestom ali celo v drugo ligo, pa povratki…..

Leta 2002 so pristali celo v bankrotu in prisilni poravnavi, nato pa jih je 2005, za 6 milijonov funtov, kupil Milan Mandarić, ja, taisti, ki je danes lastnik Olimpije….Mandarič je, tako kot to počne povsod (v Kopru to že vemo, v Olimpiji še bodo), razprodal ekipo, zadolžil klub in Leicester je izpadel v drugo ligo….

Tam je rudaril bolj srednjega uspeha vse do 2010, nakar je Mandarić svoje lastništvo kluba prodal današnjemu še vedno lastniku Tajcu Vičaiju Šrivadhanaprabhi za 40 milijonov funtov, ob čemer je Mandarić zaslužil 34 milijonov, dodatnih 30 pa s prodajami igralcev v 4ih letih…..

Vičai je ubral povsem nasprotno delovanje od Mandarića in požel obilo odobravanj angleške javnosti za takšno vodenje kluba, prva nagrada pa je prišla 2014, ko so se “lisice” spet vrnile v Premier ligo…..

A ni šlo enostavno…..v lanski sezoni je bil Leicester še 10 kol pred koncem v coni izpada v drugo ligo, ko je Vičai na mesto trenerja postavil Nigela Pearsona, ki je rešil obstanek…..drama pa je sledila v “dopustniški” turneji na Tajskem, kamor je ekipo povabil lastnik, več igralcev pa se je oddolžilo z neprimernim obnašanjem, prostitukami, pijančevanji in Vičaiu je kakopak počil film in razdelil je serijske odpovedi tako igralcem, kot trenerju…..

In potem je julija Vičai naznanil javnosti, da je za trenerja izbral 64 letnega Italijana Claudia Ranierija…..odziv tako javnosti, kot delničarjev kluba in predvsem nekdanjih glavnih igralcev ekipe je bil naravnost neizprosen – nihče, prav nihče ni hotel Ranierija….

Še več, igralske legende kluba so ga obtoževale z vsemi neprimernimi izrazi in vztrajali, da bi odšel, še preden je dobro prišel, a Vičaia to ni ganilo….no, prejšnji teden so se praktično vsi tej nogometni pomembneži, ki so bruhali ogenj, javno medijsko opravičevali in opravičili Ranieriju za svoje takratne izjave….

Skratka, pred Ranierijem je bila nič kaj hvaležna naloga…..tisoči, ki so navijali za njegov neuspeh…..a Ranieriju je zaupal lastnik Vičai, ki mu je dal proste roke pri ustvarjanju ekipe in Ranieri je zaupal sebi….

Izbral je ekipo v glavnem odpisanih igralcev za Premier ligo, ekipo, ki pred sezono cela, z rezervisti vred, ni bila vredna 30 milijonov….. po sezoni bodo lahko razprodali ekipo za vsakega igralca posebej najmanj 30 milijonov…..

A najbolj pomembno je, da je Ranieri izbral prave igralce v katerih je videl, kar drugi niso….videl je ekipo…..in to kakšno ekipo….stroj za mletje nasprotnikov…..ekipo, katero je motiviral, kot je izjavil, tudi s pomočjo glasbe lokalnega rock banda Kasabian…..

Igralci so se na igrišču čutili tudi z zaprtimi očmi, polna harmonija….borili vsi za enega, eden za vse…..v obrambi so bili kitajski zid, v napadu prebojne strele polnjenja mrež nasprotnikov…..presingi na žogo in igralce z lahkoto, izjemen odstotek natančnosti podaj in enostavnost tekoče igre, kakršno ekipa praviloma pokaže šele po treh in več letih uigravanj….. izjemna disciplina v ekipi, ki je dosledno izpolnjevala navodila Ranierija….

Rezultati so prihajali….eden za drugim….na začetku se ni še nihče sekiral….a po 20 kolu so se ljubitelju nogometa, z mano vred, že začeli spraševati “wtf dela Leicester” tam na vrhu…..v 30 kolu so se že vsi spraševali ali bomo priča totalni senzaciji v zgodovini svetovnega nogometa in ali “lisice” dejansko to zmorejo…..

In včeraj, po še zadnji tekmi 36. kola Premier lige med Chelsea – Tottenham 2:2, je postalo vsem jasno….o da, ne le da zmore, Leicester je postal prvak angleške Premier lige 2015/16…..po zadnjih 10ih tekmah, katere sem gledal, lahko rečem le – odlično zasluženo…..

“Lisice” so, poleg naslova postavile tudi kar nekaj rekordov Premier lige, ki bodo še dolgo stali, njih Riyad Mahrez, sicer Alžirec, je postal najboljši nogometaš sezone, Jamie Vardy je dosegel gole na 11ih zaporednih tekmah, kar je spet nov rekord, Andy King pa jokal od veselja kot edini, ki je pri “lisicah” že celo igralsko kariero od 2007…..

Trener Claudio Ranieri je že včeraj, takoj po remiju Chelsea – Tottenham 2:2, kar je pomenilo, da so postali prvaki, odletel v Rim k svoji 96-letni materi Renati, da jo danes pelje na kosilo…..pravi velikani ne pozabijo, da je vsak začetek pred končno zmago skromen….

In kaj je ironija….leta 2004 je veliki Roman Abramovič pri Chelseaju po kratkem času odpustil Ranierija, rekoč mu, da ne zmore osvojiti naslova Premier lige….

Čez dobra dva tedna, 15.maja, bo Leicester na svoji zadnji tekmi sezone prejel zmagovalni pokal Premier lige ravno proti Ambramovičevem Chelseaju na njegovem Stamford Bridgu…..ja, karma je kurba….

“Lisice” so torej spisale svojo pravljico za anale svetovnega nogometa…..verjamem, da je že včeraj 337,653 prebivalcev Leicestera začelo praznovanje, sploh ker klub časti pivo vsem svojim navijačem, ki bo trajalo še vsaj dva tedna, nepozabno pa bo za vse čase….in prav je tako….

Don Marko M