Dosti družin in/ali skupin družbe ima svoje “črne ovce”. “Črnih ovc” je naokoli več, kot se komu zdi. Žal še vedno dosti manj, kot belih, a obenem dovolj, da poganjajo ta svet naprej. In tudi zato je prisotnost “črnih ovc” v družbenih sferah toliko bolj dragoceno, četudi moteče. Ker prava “črna ovca” nikoli ne postane bela, lahko pa zaradi le te kakšna bela postane “črna”…..

Dvoma sicer ni, pritrjujejo tudi znanstvene raziskave, da so “črne ovce” inteligentnejši osebki in kot takšni s svojo držo ter razmišljanjem menjajo svet, praviloma na bolje, kar povprečna masa črednega nagona sčasoma sprejme za svoje, a takoj zatem nadaljujejo s svojim standardom zaviralnega obnašanja do “črnih ovc”.

Tudi zaradi tega se pogosto ne zmore izluščiti vse razkošje potenciala “črne ovce” in njih inteligence, saj jih povprečna čredna masa belih množično glasno in skupinsko namerno šikanira. Prvi takšni koraki se začenjajo recimo že kar pod domačo streho, že pri čisto osnovni komunikaciji stila “…ajde daj, kaj zdaj spet tupiš nekaj, obleci se kot vsi normalni otroci….”

Dejstvo je, da so pod največjim pritiskom vklapljanja v družbeno sredino ravno otroci ter mlajši, kjer so tisti, ki izstopajo, torej “črne ovce”, pogosto tarče kritik vrstnikov, a tudi odraslih. In da, v bistvu je v današnjih dneh prisoten kar pravi mali kaos v socialno sprejemljivem obnašanju.

In ta pritisk kaosa, katerega, ironično, ustvarjajo celo določeni starši otrok, poleg določenih učiteljev v šolah, sili otroke v sprejemanje novih “vrednot”, kot so recimo poudarjanje osebnih pravic in svobode, a brez vsake odgovornosti, ki se posplošeno večinsko zarivajo v družbene pore.

Status “črnih ovc” v takšnih okoliščinah je zato še toliko bolj dragocen, saj si ga lahko privoščijo le mentalno najmočnejši otroci ter mlajši, za kar pa imajo spet starši zelo veliko vlogo do določenega obdobja odraščanja.

Živimo v času neomejene svobode, a obenem v času množičnega samoodrekanja svobodi

Uradno sicer živimo v času zajetne svobode. To nam sploh politiki radi redno poudarjajo. Lahko se poljubno oblačimo, poljubno kupujemo, si oblikujemo poljubne pričeske, tatooje, si poljubno izbiramo partnerja in nenazadnje – mislimo s svojo glavo. Svojo glavo…..

Nesprejemanje nečesa samo zato, ker to počnejo tudi ostali, vzbuja dvome, tudi do te stopnje, da v očeh drugih postanemo “črne ovce”, neprilagojeni, tisti “zelo pametni”, tisti, ki moramo skozi biti nekaj posebnega. Obsojeni, da smo iztirili iz tirnic splošne poti nekih določenih sodobnih družbenih norm obnašanja, razmišljanja, kimanja. Ja, vseh teh in še kopico ostalih očitkov so deležne “črne ovce”…..

Obsojajo pa tisti, ki so že krepko navajeni rutinskih gibov po ustaljenih družbenih normah, tirnicah in ne čutijo ne potrebe, ne radovednosti, ne znanja, ne poguma, da bi vsaj preizkusili vse širine dimenzij teh in tudi ostalih razpoložljivih družbenih norm.

Ne, nimam namena trditi, da so vse družbene norme zavožene, nenazadnje so določene družbene norme potrebne za regulacije tistih vsaj osnovnih potreb v družbi in so ustvarjene tudi z namenom, da ne bi prihajalo do konfliktnih situacij, ko je treba odločati, kaj je prav in kaj narobe. Posledično obstajajo družbene norme, ki so že 1000letja še vedno sodobne.

Kot recimo pozitivne družbene norme, katere v izoblikovanje osebnosti prenašamo na svoje potomce, od tega, da jih učimo, da ni prav lagati, krasti, varati, povzročati drugemu namerno škodo. Tovrstne norme imajo pozitiven naboj in dejansko niso škodljive, lahko pa v zameno učvrstijo družinske vezi, pripadnost nekomu in izboljšajo kakovost medčloveških odnosov. Če se izvajajo brezpogojno….

A še posebej v sodobnih družbenih normah, ko se začne določena družbena vrednota poudarjati kot pravilna in sprejemljiva, se zelo hitro in pogosto začne pojavljati sprejemanje le te s strani večine le pod pogoji zagotovitve osebnega udobja, koristi, čemur nekateri pravijo tudi prilagodljivost. Ja, “črne ovce” so neprilagojeni”…..

Znanstvene raziskave so razgalile, da so ženske bolj naklonjene sprejemanju družbenih norm “pod pogoji”, torej pogoji zagotavljanja osebne koristi iz teh norm, kot pa moški. Kljub emancipiranosti žensk in vsej sodobnosti je namreč še vedno zelo prisotna stereotipna vloga moškega, od katerega se pričakuje samostojnost in neodvisnost, medtem ko se od žensk pričakuje določeno stopnjo sočutnosti do drugih za ohranitev harmoničnih medčloveških odnosov, kar pa pelje v žensko sprejemanje norm “pod pogoji”. Ne glede na razliko v spolih, pa je postopek sprejemanja družbenih norm “pod pogoji” vedno enak. Da pa je sprejemanje družbenih norm “pod pogoji” sovražnik napredka in zatemnjevanje svobode, je verjetno lahko razumeti.

“Črna ovca” ne bo nikoli bela, bo pa zaradi nje katera bela postala črna

Obsojanje okolice je, kljub sodobnosti, tisti še vedno klasičen način, s katerim se izvajajo pritiski na posameznika z namenom, da se upogne in podleže večinsko zaželjenim oblikam družbenega obnašanja. Ampak….

Tisto, kar večina ocenjuje kot normalno, zaželjeno in družbeno sprejemljivo, nikakor še ne pomeni, da je to tudi vedno pravilno, sploh edino pravilno. Namreč, kdor je že probal, ta dobro ve – dosti pogosteje je pravilna pot tudi dosti težja, ožja, trnova pot, po kateri se odločajo stopiti in stopati predvsem tiste “črne ovce”, ki niso in nimajo namena biti splošni sestavni del sodobnih družbenih norm.

Lahko obračamo zgodovino tudi na glavo, lahko tudi sodobnost, a mislim, da svet, kot ga danes poznamo, zagotovo ne bi tekel kot teče v pozitivno smer ravno brez vseh tistih, katerim se pogosto lepijo etikete “črna ovca”.

Ker če te “črne ovce” ne bi valovile, včasih visokih, včasih nižjih valov, a valovile, potem bi danes živeli v neki postani mlakuži, v kateri bi bili vsi enaki. Grozljivo in obupno podobno vsi enaki. Kar seveda ni in ne sme biti smisel človeštva.

Kolikor že bile obsojane in spotikane “črne ovce” vem, da jim številne med belimi zavidajo pogum, da živijo po svoje, namesto po črednih pravilih. Pa tudi, da se kdaj sprašujejo, ali so “črne ovce” srečne zaradi takšne drže.

Da, srečne so. “Črne ovce” so namreč to ravno zaradi tega, ker neobremenjeno živijo svojo svobodo, izpopolnjujejo svojo osebnost in dosegajo svoje življenske cilje tudi brez večinsko uveljavljenih družbenih norm, z lastno sposobnostjo in praktično nikomur niso dolžni.

Seveda da tudi za “črne ovce” lahko obstajajo temni trenutki, ki sprožajo osamljenost, v kolikor okolica ne pokaže razumevanja, a ta trenutek traja le dokler se ne najdejo osebe, ki se s prikazanim “črne ovce” strinjajo in jo kot takšno tudi sprejmejo. In vedno se pojavijo takšni…..

Vem ja, kdo poreče, da je bistveno manj naporno in enostavneje, kot biti “črna ovca”, stopicati v življenju s sprejemanjem širših družbenih norm “pod pogoji”, torej da se ne izstopa in obenem sprejema družbene vrednote le pod pogoji osebne koristi.

Kot vem, da kdor to poreče, se dejansko še ne zaveda, da živi v pasti. Takšno “pod pogoji” življenje, v katerem se ne izstopa, sicer res omogoča lažje življenje. A le dokler posledice takšnega načina življenja ne zapadejo v plačilo. In vedno vse zapade v plačilo, takšen način tudi z obrestmi in potem sledi tisto famozno vprašanje “Zakaj prav meni ?”.

Odgovor je enostaven – vsako, sploh daljše, obnašanje nasprotno od tistega, kar nam vest nalaga, prej kot slej zapade v plačilo. Hoteli ali ne. In plačuje se premo sorazmerno obnašanju “pod pogoji”, plačilna sredstva pa so različnih oblik in jih posameznik nima možnosti izbirati, plačati pač.

Razvoj lastne osebnosti, (samo)kritičnega razmišljanja, ter redno preverjanje svojih in drugih stališč je bila še vedno rešitev. Ker skupinskim pritiskom se je najlažje upreti z informiranjem o vrinjeni tematiki, ter samostojnim, samosvojim seštevanjem zaključkov. Ja, razmišljati s svojo glavo, ker ni zgolj lepotni okrasek.

Najpomembneje pa je ostati zvest samemu sebi, svojim (treznim) občutkom in (za)vesti. In seveda nikoli se predati. Vztrajati. Svoja stališča in nestrinjanja pogumno javno predstaviti in stati za njimi, brez strahu na odzive. Ker vedno se bo našel kdo, ki te bo takšnega razumel/a, sprejel/a in podprl/a.

Nenazadnje…..vsak si čisto sam izbere in odloči, ali bo “črna ovca”, ali čredna bela…..ali pak zgolj obrita……

Don Marko M