Zakaj drevesa jeseni obarvajo in odvržejo svoje listovje ? Zaradi treh razlogov. Kot z užitkom opazujem čar(anj)e matere Narave spomladi, poleti in pozimi, tako to isto počnem tudi jeseni. Mogoče jeseni še bolj, nenazadnje je to obdobje, ko se Narava prav razmetava z vsem svojim razkošjem, tudi raznoraznih plodov, nujno potrebnih za naše življenje……

Vsak gozd, vsako drevo, vsak list posebej so nekaj posebnega. Tako enaki, a tako različni. Kar se še najbolje opazi ravno jeseni, ko začnejo listnata drevesa svoj sistematičen proces. Da, tudi pri drevesih ni nobenih naključij…..

Listnata drevesa začnejo z barvanji svojih listov v rdeče, rumeno, rjave barve takrat, ko začne solsticijski proces daljšati nočno in krajšati dnevno svetlobo. Dodatno pa ta proces upočasnujejo ali pospešujejo še dejavniki kot so drevesna prehranjenost, padavine, temperatura zraka…..

Drevesni listi tako svoje najlepše barve ponudijo pogledu v času, ko so dnevi še dovolj topli in noči že bolj hladne, a s temperaturami še vedno nad ničlo. Z barvanjem listov se drevo dejansko pripravlja v samozaščito nadaljevanja procesa.

Zeleni listi so namreč za drevo dragocen vir raznih potrebnih hranil in preden le te odvrže pred prihajajočo zimo, sproži razgradnje različnih organskih snovi, kar naše oko vidi kot obarvano listje.

Med temi snovmi, ki se razgrajujejo, se nahaja tudi klorofil, ki sicer listom daje zeleno barvo v času rasti in ga drevesa takrat nenehno proizvajajo, zato do jeseni prevladuje zelena nad ostalimi barvami v listu, ki pa so v bistvu skozi prisotne, le očesu bolj neopazne.

A ko se začnejo dnevi krajšati in začne drevesu primanjkovati sončne svetlobe, mineralov, vnosa vode, se zmanjša tudi sinteza kloforilnih barv in takrat postanejo vidne še ostale barve, katere je do takrat prekrival prevladujoči zeleni klorofil. In nastopi listno razkošje barv……

V oktobru in novembru začne nato listje počasi odpadati, v bistvu pa listje ne odpade samo od sebe, temveč ga drevo samo odvrže v skrbno uravnavanem procesu in s polnim razlogom, s katerim privarčujejo energijo in vodo, s tem pa si zagotovi zimsko preživetje.

Skozi drevesne liste namreč izhlapeva veliko vode, katere pa v zimskem obdobju drevesa ne uspejo nadomeščati za svoj razvoj, zato te velike potratnike vode enostavno odvržejo.

Še pred odmetavanjem listov, pa drevesa iz le teh počrpajo razgrajene hranilne snovi, katera uskladiščijo kot proteine v olesenelih delih in jih v naslednji pomladi uporabijo kot vir dušika za poganjanje novih listov.

Ko liste odvrže, drevo zgradi posebno zaščitno plast kjer so prej rastli listi in tako zatesni nastalo rano, obenem pa s takšno zaščito prepreči izgubo rastlinskega soka, kakor tudi morebitne vdore različnih škodljivcev, gliv, bakterij.

Odpadlo listje na tleh potem v naravnem procesu razpade in pomeni nov vir hrane za ostale rastline in mikroorganizme, kateri te iste liste razgradijo v takšno obliko, da jih lahko za nadaljen razvoj in rast uporabi tudi drevo samo.

Očitno je, da Narava poskrbi za sklenjen krog tudi pri listnatih drevesih, ki so sposobna, tudi brez človeške pomoči, povsem sama pognati, rasti, se obnavljati in razvijati, torej – živeti.

Ala, zdaj pa na sprehod med ta naravno obarvana drevesa. Pa previdnost ne bo odveč, saj odpadlo listje skriva tudi nekaj pasti, recimo možnosti zdrsa z direktnim stopanjem nanje ali nalete s kolesi, avti v udarne jame, katere listje prekrije. Uživaj v razkošju jeseni…..

Don Marko M