Ustava države je v bistvu ogledalo njene družbe. Nosilni temelj. Danes je dan ustavnosti zato, ker je 23. decembra 1991, torej pred 25imi leti, takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila novo slovensko ustavo. A to ni prva slovenska ustava, v nobenem pogledu prva, bila je le nova……

Današnja ustava iz leta 1991 je v bistvu zgolj bleda, zelo bleda in shujšana verzija nadaljevanja 1. slovenske Ustave, ki je bila razglašena 28. 2.1974 pod nazivom – Ustava Socialistične republike Slovenije in je trajala 17 let. Da, to je bilo še v času, za nekatere, totalitarne SFR Jugoslavije.

Ustava SR Slovenije 1974 je bila za slovenstvo zgodovinskega, prelomnega pomena, dosti bolj kot ta iz 1991, saj je v svoji vsebini zelo natančno določala dolžnosti Slovenije do svojega naroda na vseh življensko pomembnih področjih, predvsem pa…..

Predvsem pa je 1. Ustava SR Slovenije 1974 vsebovala določila za nekoč osamosvojitev Slovenije. In ravno določila te naše ustave iz 1974 so bila temelj in vsa nadaljevanja za osamosvojitev, ki se je leta 1991 tudi zgodila.

Že samo iz tega zornega kota ustavnega ščitenja in ljudstvu dopuščanja možnosti po osamosvojitvi od SFRJ je, vsaj zame, naša ustava iz 1974 neprimerno pomembnejša, kot je ta današnja.

Predvsem pa – ustava SR Slovenije 1974 ni v ničemer ovirala ali prepovedovala lastnemu ljudstvu – ustava R Slovenije 1991 pa dobesedno prepoveduje lastnemu ljudstvu…..

Vzel sem si čas in prebral obe naši ustavi, tisto 1. iz 1974, in še to 2. iz 1991, ker me je pač zanimalo, koliko se je ta naša 2. ustava 1991 v teh 25ih letih približala ali še bolj oddaljila od naše 1. ustave 1974.

Pa si poglejmo najprej, kaj je o odgovornosti funkcionarjev, torej današnjih parlamentarnih poslancev, imela povedati Ustava SR Slovenije 1974 :

“Republiški funkcionar, ki vodi delo republiškega upravnega organa, je osebno odgovoren za delo tega organa in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti.”

Kot vidiš, je funkcionar po slovenski ustavi 1974, vse do leta 1991, za svoje delo na položaju polno odgovarjal. Polno osebno odgovarjal. Poudarek na – osebno odgovarjal.

Ali enostavno povedano – če je funkcionar zajebal malo, je odletel iz položaja s primerno kaznijo, če pa je zajebal dosti je odletel na – Goli otok. Odvzelo se mu je tudi nakradeno premoženje, četudi je bila to hiša. Nobeno sodišče ga ni moglo rešiti. Svoj zajebek, s katerim je oškodoval lasten narod, je pač moral kazensko odslužiti.

A da je bilo takšno ravnanje do neodgovornih vodilnih kadrov naroda totalitaristično, diktatorsko ? Verjamem, da še danes kateri tako vpije za tiste čase. A zame takšno ukrepanje zoper takšne neodgovorne, škodljive funkcionarje ni bilo nič od tega, pač pa le izvajanje reda, tudi ustavnega, v dobrobit večinskega dela naroda naše male podalpske.

No, pa si poglejmo zdaj še, kaj pravi o osebni odgovornosti ljudskih poslancev Ustava Republike Slovenije 1991, torej za zadnjih 25 let.

Mmmmm, počakaj malo…..stric gugl še išče…..in išče……noben zadetek se ne ujema z iskalnim nizom….Ni, enostavno ni niti vejice v Ustavi 1991, ki bi kakorkoli določala sankcije za neodgovornost naših funkcionarjev, parlamentarcev. Niti povsem običajno odgovornost, kaj šele osebno. Po naši ustavi 1991 našim poslancem enostavno ni treba za nič odgovarjati, osebno nikakor in to – odgovornost poslancev – je bilo prvo, kar so črtali iz ustave SR Slovenije 1974, ko so jo pisali.

Po Ustavi SR Slovenije 1974 so lahko bili poslanci to največ 2 mandata po 4 leta, izjemoma je bilo v res specifičnih okoliščinah posamezniku dovoljeno, da je opravil tudi 3 mandat, a takšnih izjem skoraj ni bilo.

Ustava R Slovenije 1991 pa števila dovoljenih mandatov poslancem sploh ne omenja, kaj šele določa in tako se lahko nekateri poslanci sami sebi v napoto svaljkajo po parlamentu 3, 4, 5 mandatov, nekateri že celih 25 let……… in nobenega namena ne kažejo, da bi sami odstopili, nihče pa jih ne odstavlja, kaj šele odstavi…..

Po ustavi SR Slovenije 1974 so morali izvoljeni poslanci, predsednik in člani predsedstva Socialistične republike Slovenije ter predsednik in sodniki Ustavnega sodišča, pred začetkom izvajanja mandata slovesno zapriseči.

Zaprisegli so s tem besedilom slovesne izjave :

“Izjavljam, da se bom boril za varstvo suverenosti, neodvisnosti in nedotakljivosti države in za uresničevanje oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da se bom zavzemal za uresničevanje bratstva in enotnosti ter za enakopravnost narodov in narodnosti, za razvoj socialistične samoupravne družbe in za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije in da bom ravnal po ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije in po ustavi Socialistične republike Slovenije in zakonih ter vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost.”

Kot rečeno – če so po tej zaprisegi zajebali v škodo države in/ali ljudstva, so ga pač najebali…..

In kako določa ustava R Slovenije 1991 zaprisego poslancem našega parlamenta ? Ja, uganil/a si, jim ne določa. Nič. Nobene zaprisege ljudstvu in državi jim ni treba dati. Pač začnejo delati. Kar hočejo…..kakopak po svoji vesti……

Po naši ustavi R Slovenije 1991 je namreč zaprisega izrecno predpisana zgolj za predsednika države pred nastopom funkcije. Jo pa uporabijo tudi premier in ministri, ter sodniki ob imenovanju, glasi pa se tako :

“Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.”

Da, to je vse od zaprisege v naši ustavi R Slovenija1991. Zdaj si lahko, za primerjavo, še 1x prebereš zaprisego funkcionarjev iz naše 1. ustave SR Slovenije 1974. Če te moti pojem “socialistično” ga preskoči in preberi ostalo. In primerjaj……

In komu je v Sloveniji pripadala oblast v 1. ustavi 1974. Tako je pisalo v ustavi :

“V Socialistični republiki Sloveniji pripada vsa oblast delavskemu razredu skupaj z vsemi delovnimi ljudmi mesta in vasi.
Delavski razred in vsi delovni ljudje zagotavljajo tudi po državni oblasti s splošno obveznimi normami socialistične družbene odnose, razvoj družbe in upravljanje družbenih zadev na samoupravnih temeljih, varujejo svoboščine in pravice človeka in občana, socialistične samoupravne odnose in samoupravne pravice delovnih ljudi, rešujejo družbene konflikte in varujejo z ustavo določeno ureditev.
Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, določene z ustavo, so neločljiv del in izraz socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov, v katerih se človek osvobaja vsakršnega izkoriščanja in samovolje ter s svojim delom ustvarja možnosti za vsestranski razvoj in svobodno izražanje ter varstvo svoje osebnosti in za spoštovanje človekovega dostojanstva.”

Tako pa o oblasti v Sloveniji beleži 2. ustava 1991, torej današnja :

“Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.”

Če te zanima še več primerjalnosti med ustavama, potem si lahko prebereš več 1. ustave SR Slovenije 1974 na tej in na tej povezavi, več 2. ustave republike Slovenije 1991 pa na tej povezavi.

Kot vidi moj pogled, je bila 1. ustava SR Slovenije 1974 dosti bolj jedrnata, naprednejša, državljanu prijazna in zaščitniška, predvsem pa neprimerno bolj natančna v izražanjih in določanjih, kot je naša 2. ustava R Slovenije 1991 še danes.

Posledično je tudi delovanje, način delovanja, naših ustavnih sodnikov od 1991 do danes, predvsem serijska blamaža številnih odločitev, katere so, spet serijsko, že prevečkrat skloftali sodniki ESČP. In vsaka klofuta ESČP našim ustavnim sodnikom, je v bistvu klofuta naši ustavi. Ustava države pa je, kot že rečeno, ogledalo družbe te države……

Don Marko M