V nemškem mestu Speyer so končno pokopali nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla, ki je umrl v 87em letu starosti pred dvema tednoma. A njegov pogreb je frau Merkel spremenila v samopromocijski populističen še neviden cirkus v Evropskem parlamentu….

Helmut Kohl, najbolj znan konzervativni desničarski politik Zahoda, ki je od začetka sledil viziji enotne Nemčije svojega vzornika Kurta Schumacherja, katerega se je držal vzdevek Hitler 2, je opravljal poslanstvo kanclerja skoraj 25 let in vse je kazalo, da bo po trajanju kanclerskega mandata prekašal edinega pred njim Otta von Bismarcka, ki je ta položaj zasedal 28 let. A potem se je zgodila Angela Merkel….

Ta ista frau Merkel, ki je bila Kohlova varovanka praktično od začetka njene politične kariere in katero je Kohl, tudi kot dolgoletni vodja nemških krščanskih demokratov (CDU), a tudi kot njen mentor, ustoličil tudi na njeno prvo ministrsko mesto za ženske in mladino, ki je poskrbela, da njen učitelj ni voditeljsko časovno prekosil Bismarcka. Enostavno povedano – Helmut Kohl je ustvaril Angelo Merkel.

Ko je bila prepričana, da jo je Kohl dovolj vsega naučil, se je odločila se odcepiti na dokaj brutalen način za kar je izkoristila medijsko sproducirano afero povezano s financiranjem CDU, katere donatorji so bili tudi preprodajalci orožja, za kar se je sicer kasneje izkazalo, da je podkupnine od slednjih prejemal sedanji nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, še vedno Merklin zvesti sluga, ki je (in še vedno) s “čuvanjem” € v korist Nemčije porinil že skoraj 40% državljanov EU v revščino, a ta medijski stampedo je kljub temu odstranil Kohla iz vodstva CDU, kakor javne politike nasploh.

Dobro leto zatem je Merklova prevzela vodenje CDU, katero vodi še danes, leta 2002 je prvič poskušala zasesti mesto kanclerke, a ji ni uspelo. Ji je pa uspelo si prislužiti javni status “ponižne sluge ZDA”, česar niti ni zanikala in krenila v ofenzivo obtoževanja antiamerikanizma takratnega kanclerja Schröderja in na volitvah leta 2005 ji je le uspelo, čeprav za pičlih 0,9%, kot prvi ženski v nemški zgodovini, zasesti položaj kanclerke Nemčije.

Frau Merkel je torej prišla na vrh s podporo kavbojev, katerim ponižno služi še danes, in “špeckahlarstvom”, predvsem pa je spretno izkoristila priložnost ob združitvi Nemčij, po kateri se je po zakonskih določili moralo v nemško politiko vključevati tudi predstavnike vzhodne Nemčije, s čimer naj bi se poudaril integracijski proces in skrb za njih interese in Merklova je to še kako izkoristila.

Kljub temu, da si Merklova več kot očitno prizadeva nadaljevati vizijo po zasnovah Kurta Schumacherja in njenega učitelja Helmuta Kohla, v kateri je v Evropi najprej “grose Dojčland”, potem dolgo nič, potem pa nemške kolonije po Evropi, tudi Evropi, pa nič ne kaže, da bo zasedala kanclersko mesto primerjalno vsaj polovico dolžine mandata Kohla.

Volitve v Nemčiji se približujejo, priljubljenost frau Merkel v prostem padu in kanclerka ima minimalne možnosti za ohranitev položaja, katerega lahko poskuša ohraniti na zgolj še en preostali način – s populizmom.

In tega je frau Merkel začela še bolj pospešeno izvajati prejšnji teden, ko prvič ni nasprotovala, čeprav do sedaj vedno je, uzakonitvi porok istospolnih v Nemčiji, katerim je dodana tudi možnost posvojitev otrok.

Za nadaljevanje populizma in samopromocije pa je izbrala kar pogreb svojega učitelja Helmuta Kohla, katerega je politično “ubila”, a njenemu želodcu to očitno ne predstavlja kakšne ovire.

Pogreb Helmuta Kohla si je frau Merkel ne le prisvojila, pač pa iz EU parlamenta v Strasbourgu, posledično vseh državljanov EU, naredila cel cirkus sramote in dobesedno mrliško vežo. Bolj sramotno od tega je le še, da prav noben od 751 poslancev EU parlamenta ni javno nasprotoval tej pogrebni norosti.

In potem je v EU parlament, prvič od obstoja le tega, vkorakala častna garda – nemške vojske – s krsto pokojnega Helmuta Kohla, odeto v – zastavo EU. In to kljub temu, da Kohl, sicer tudi prejemnik reda za izredne zasluge Republike Slovenije leta 2005, ni bil nikoli ne EU poslanec, niti ni nikoli opravljal nobene dolžnosti v kateremkoli uradu EU.

Da se je to dejanje žalne slovesnosti posvečene Kohlu zgodilo v samem srcu EU, se je Merklova najprej babje skregarila s soprogo pokojnega Maike Kohl-Richter, ki je temu činu nasprotovala, ker to ni bila Kohlova želja, a Merklova se je na njeno željo in voljo, kot pokojnikovo, požvižgala, ob čemer neodvisni novinarji raziskujejo, kako sploh in s čim je uspela Merklova pripraviti poslance EU parlamenta, da so dovolili izpeljati to žalno slovesnost v parlamentu samem.

Nadaljno babjo kregarijo po sistemu “katera ima daljšega” si je Merklova dovolila z naslednjo zavrnitvijo Maike Kohl-Richter (za podporo česa je zlorabila celo člane svoje vlade v nemškem parlamentu), ki je, vdana v usodo da se bo ta Merklina norost v EU parlamentu pač zgodila, več kot jasno predstavila ne le Merklovi, pač pa tudi javnosti, da je bila ena od želja pokojnega Kohla, da Merklova v nobenem primeru in nikakor ne sme biti govornica na njegovem pogrebu, v bistvu je bila na pogrebu nezaželjena. Kar sploh ne čudi….

Kohlova želja je bila, da bi na njegovem pogrebu bili govorci Viktor Orban, Bill Clinton in Dimitrij Medvedjev. Omenjeni, od zbranih 23 predsednikov vlad in držav, so sicer na tej žalni slovesnosti v EU parlamentu tudi spregovorili, a govorniško dodani so jim bili tudi Macron, Tusk, Juncker, skratka prijatelji Merklove, katere je sama izbrala in nasploh si je dovolila prevzeti vlogo gostiteljice te žalne slovesnosti – v EU parlamentu.

Merklovi, ki je s takšnim populističnim obnašanjem dokazovala svoje CDU stranke krščansko tradicijo, ki naj bi po mnenju nekaterih bila celo neka zgodovinska vrednota Evrope, torej ni nič sveto, niti zadnje izrečene želje njenega učitelja, brez katerega bi danes mešala koktaile v kakšnem berlinskem nočnem klubu.

V vsej tej norosti frau Merkel in EU poslancev, ki so to pogrebno norijo v EU parlamentu sploh dovolili, je v bistvu nepomembno, da se naš premier Cerar tega dogodka ni udeležil zaradi kao pokvarjenega letala, Pahor pa ker je na dubrovniški plaži srebal mojitoje z njih lepe Kolindo in tako se je cela naša mala podalpska bolj po faktorju sreče izognila temu Merkel cirkusu.

Angela Merkel torej v tem primeru pogreba v EU parlamentu ni imela nobenih populističnih težav sporočiti, da je EU parlament v bistvu Nemčija, velika Nemčija, naslednja pogrebna slovesnost v tej ustanovi pa bo namenjena kar eni od članic EU, eni v nizu…..

In zdaj ko je prebita ta meja še minimalnega razuma in okusa v EU parlamentu, pričakujem v bližnji prihodnosti še izvedbo pristnega rodea, s tv prenosom v živo. Vse potrebno je že tam…..

Don Marko M