Umetna inteligenca in 3D printing sta spet naredila korak naprej. Poslej se 3D printajo tudi zobni implantati (vsadki, ki so nadomestek korenine manjkajočega zoba), kot celotno zobovje. A prava revolucija se je zgodila v zobozdravniškem delu, katerega je prvič izvedel – robot…..

Robota – zobozdravnika so razvili znanstveniki Univerze Beihang v Pekingu, prilagojen je položajem glave in ust pacientov, pred posegom pa se ga opremi s številnimi podatki (gibi, koti in globine), ki so potrebni za pravilno izvedbo posega.

Tako nastavljen robot – zobozdravnik se je opravilno posvetil pacientki prostovoljki, ki je bila deležna prvega povsem avtomatiziranega postopka dentalnega implantiranja v zgodovini človeštva.

Kitajski robot – zobozdravnik je pacientki, po predhodnih potrebnih testih in analizah znanstvene ekipe, vsadil umetni zob v njena usta brez vsakršne človeške pomoči in tudi po tem bo ostal zapisan kot prvi, ki je načel revolucijo prihodnosti v zobozdravstvu.

Robot – zobozdravnik, trenutno še brez imena, pa tudi človeških dr. in ostalih stomatoloških nazivov, je potreboval 57 minut za vgradnjo 3D printanega zoba, ob čemer se je vseskozi prilagajal gibom pacientke, ne da bi jo kakorkoli poškodoval.

Prisotni strokovnjaki dentalne medicine ki so, poleg znanstvene ekipe, budno spremljali vsak gib robota – zobozdravnika od začetka do konca posega trdijo, da je le ta implantat vgradil znotraj dopuščenega odstopanja 0,2 – 0,3 milimetrov, kar je skladno s standardi natančnosti pri tovrstnih operativnih posegih.

Doktor Zhao Yimin, sicer zaposlen v bolnici kjer je poseg potekal, je za medije izjavil, da robot kombinira strokovnost zobozdravnika s sodobno tehnologijo, kar omogoča izogibanje napakam, ki so praviloma posledica človeškega faktorja.

Roboti so sicer že nekaj let učinkoviti asistenti zobozdravnikom po svetu, ameriška FDA (Zvezna agencija za hrano in zdravila) je recimo marca letos že odobrila uporabo Yomija, robotskega sistema oblikovanega posebej za asistence v posegih dentalnega implantiranja.

A kljub temu je ta kitajski robot – zobozdravnik, ki je izvedel prvo samostojno operacijo na svetu in to z visoko natančnostjo, očitno pa jih bo še dosti, postavil zadeve v povsem nove dimenzije, kar je sploh za Kitajsko, ki ima kronične težave z iskanjem kvalificiranih zobozdravnikov, že neprecenljivo.

Na Kitajskem je namreč trenutno okoli 400 milijonov državljanov, ki potrebujejo zobne vsadke, a le 1 milijonu srečnežev vsako leto to dejansko tudi uspe dovolj kakovostno izpeljati, ob čemer se Kitajska spopada še z nekvalificiranimi zobozdravniki, ki praviloma ustvarjajo pacientom še dodatne komplikacije. In tovrstne težave imajo številne države po svetu.

Ta učinkovit prihod umetne inteligence tudi v zobozdravstvo ocenjujem kot dobrodošlo, ideja robota – zobozdravnika pa je sploh obetavna za prihodnost v pomoči človeštvu, ob čemer kakopak ne smemo zanemariti vprašanja varnosti oseb, ki bodo uporabniki tovrstnih posegov.

Zadnja študija iz leta 2015 nam namreč postreže s podatkom, da se je 144 smrtnih primerov pacientov v zobnih posegih zgodilo prav zaradi uporabe strojev, pa čeprav je z njimi upravljal zobozdravnik.

Pomisleki, da bi se to utegnilo dogajati tudi robotom – zobozdravnikom so po eni strani smiselni, po drugi pak ne. Namreč, zaenkrat je še vedno tako, da je človek tisti, ki sprogramira robota, tudi zobozdravnika in če torej robot naredi napako, potem je to v bistvu človeška napaka napačnega programiranja le tega za izpeljavo delovnega procesa.

Je pa res tudi, da se umetna inteligenca zelo rada in zelo hitro uči, tako dobro in hitro, da je ponekod že začela krepko presegati človeško ponujeno znanje in začela ustvarjati svoja nova znanja iz svojih razdelanih virov, čemur pa človek še ni ravno dorasel.

Kakorkoli že, čestitam Kitajcem za ta zgodovinski robotsko – zobozdravniški preskok v prihodnost in z navdušenjem sprejemam napredek tudi na tem področju, kot nasplošno umetne inteligence, a kljub vsemu bom skočil naslednji teden na že prej določen letni pregled k svoji zobozdravnici, vesel, da me pokliče v ordinacijo “Marko, pridi”, med sedenjem na njenem stolu obdelava v par minutah kar hodi in leze po tem svetu, pa pogleda v oči, pa vzame tisti svederček ali kaj že in vpraša “Marko, boli ?”…..

No, ko bo ta novost robota – zobozdravnika zmogla vse to, kar premore moja zobarca, bom pa razmislil o nje zamenjavi….Torej ko bo šla v penzijo, kar pa še ne bo tako kmalu…..

Don Marko M