Da je funkcija predsednika Slovenije zgolj neka imaginarna funkcija, brez politične moči, pristojnosti in odgovornosti, dejansko lahko reče samo nekdo, ki je bodisi kompleten teleban, bodisi to počne namerno, da bi zavajal in enako vlogo igrajo oni, ki kvasijo, da vzdigniti rit in stopiti na volišča ter voliti ne more nič spremeniti…..

Praviloma gre za iste osebe, ki gonijo mantro obeh opcij, nekateri med njimi so celo boti določenih strank, plačani da namerno zavajajo s takšnimi medvzkliki, v vsakem primeru pa takšne neupravičene in neodgovorne trditve služijo ohranjanju nespremenjenega stanja (26 let), torej preprečevanju sprememb in forsiranju ohranjanja privilegijev posameznikov in/ali skupin, ki so krepko zavozile to državo.

O pomembnosti volitev bom naslednjič, tokrat o tem, da funkcija predsednika Slovenije ni neko klovnovstvo, funkcija brez vrednosti, pristojnosti, moči ter odgovornosti, pač pa ravno vse nasprotno.

Funkcija predsednika Slovenije je še kako hudičevo pomembna, polna politične moči, (usodnih) pristojnosti in odgovornosti, ki krepko krojijo ne le življenja državljanov naše male podalpske, domačo politično sceno, pač pa tudi podobo Slovenije v mednarodni luči.

Res je, dosedanji predsednik Borut Pahor se je res trudil prikazati to funkcijo kot neko bizarnost, a Pahor, vključno z njegovo PR službo ali predvsem le to, je takšno svoje obnašanje “Ajde miška, to mi deli” fural zelo premišljeno, da bi prikrival svojo neodgovornost, nedoraslost in serijo usodno škodljivih napak v breme državljanom in državi.

In če bi bila funkcija predsednika naše male podalpske res tako ničvredna, potem se najmanj janša, kakor ostali številni, ne bi tako gnali z raznimi scenariji, kako obdržati surferja Pahorja na tem položaju.

Pa dajmo vsaj v osnovah razčistiti, zakaj funkcija predsednika ni lari fari, pač pa zelo in to zelo odgovorna funkcija, s kopico pristojnosti, moči, odgovornsoti, s katerimi lahko predsednik te države povzdigne državljane in državo v uspešne višave, ali jih pak zatolče v dno dna in slednje je Pahor odlično izpeljal.

Najprej – predsednik slovenije ima še kako veliko politično ­moč in odgovornost, predvsem pa je, za razliko od parlamentarcev, ob nastopu funkcije dolžan izjaviti “Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije”.

Ta prisega ni kr neki, saj na osnovi le te in v kolikor predsednik ne deluje v dobrobit državljanov in države, ali pak povzroča hude kršitve, ki kratko ali dolgoročno škodijo državljanom in državi, lahko parlament začne postopek za odvzem funkcije predsednika, na parlament pa za izvedbo tega postopka lahko pritisnemo državljani.

Borut Pahor je recimo izpeljal številne zadeve, ki so bile, so in bodo v direktno veliko škodo državljanom in državi, kar še posebej velja za njegov “Kakšen fantastičen dan” Arbitražni sporazum, ki je milo rečeno izdajstvo državljanov Slovenije in države kot takšne, zaradi katerega je naša mala podalpska izgubila ne le preko 300 državljanov kar čez noč, pač pa tudi zajeten kos ozemlja.

Naš parlament bi moral najmanj za to AS Pahorjevo škodo nemudoma začeti postopek odvzema funkcije predsednika Pahorju, a ga še vedno ni, pa tudi ni treba dosti ugibati za kaj ne. Če bi v parlamentu sedeli drugi, namesto teh 26 let istih, s Cerarjevim dodatkom, bi se to že zgodilo in Pahor ne bi bil niti izvoljen, kaj šele da bi dokončal mandat, sploh pa ne bi imel nikoli več možnosti za drugi predsedniški mandat.

Predsednik naše male podalpske je, tudi po vseh zakonih in Ustavi, edini organ, ki predstavlja državo kot celoto doma in v meddržavnih odnosih, obenem pa je prva moralna avtoriteta države, ki je dolžna, poudarjam – dolžna, se oglasiti prav vsakič, ko se zadeve ne izvajajo pravilno oz. se izvajajo škodljivo do državljanov, države in to jasno javno povedati v svojih nagovorih parlamentu in državljanom.

Borut Pahor je javno priznal, da ni in tudi noče biti moralna avtoriteta, pač pa zgolj politična moč, čeprav politična moč je ravno to da vplivaš na neprimerno politiko, in zato se v primerih neprimernosti in napak dela parlamentarcev ali drugi organov noče javno izjasniti ali poenostavljeno – Pahorju se jebe za državljane, sploh one na dnu.

Recimo, Pahorjeva dolžnost in tudi pristojnost je tudi, da povsem jasno pove, da je vsako poveličevanje slovenskih domobranskih in RKC izdajalcev slovenstva med NOB ne le amoralno, pač pa zločinsko dejanje, vsega obsojanja vredno in prepovedano, namesto tega pa je Pahor tem istim postavil celo spomenike in to argumentiral s poskusom “sprave”. A če kdo potrebuje spravo, potem je to Pahor, ki jo potrebuje sam s seboj.

Predsednik republike predstavlja Slovenijo tudi kot vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Vrhovni poveljnik. Ki lahko razglasi izredno ali vojno stanje in sprejema uredbe z zakonsko močjo na področju obrambe in odloči o uporabi Slovenske vojske, uvedbi delovne in materialne dolžnosti ter splošni mobilizaciji in izrednem stanju.

Pahor je kapitalno zatajil tudi kot vrhovni poveljnik slovenske vojske, ko ni ukazal slovenski vojski polno mobilizacijo v pomoči državljanom, ko so v izrednih okoliščinah preživljali naravno katastrofo žleda, oz. je vojsko poslal na teren šele po 14ih dnevih, ko je bilo vsega že praktično konec, levji delež pomoči ljudem pa so opravili prostovoljni gasilci. Pahor celo ni obiskal ljudi na terenu v tisti stiski, pa čeprav ga je polno na vseh nepomembnostih. O tem, da Pahor še vedno dovoljuje odhode slovenske vojske na okupatorske misije, pa je že preveč.

Predsednik republike razpisuje volitve v državni zbor in dokler jih predsednik ne razpiše in sklep podpiše, se volitve enostavno ne morejo zgoditi.

In tisto še posebej pomembno, predsednik RS razglaša – zakone.

Kar pomeni, da posamezen zakon postane veljaven šele, ko ga podpiše iin razglasi predsednik naše male podalpske. In da, predsednik ima vso moč in pristojnost, da posameznega zakona enostavno – ne podpiše. In tako takšnega zakona enostavno ni.

Predsednik ima namreč polno pravico, da presodi, ali je bil določen zakon sprejet po predpisanem postopku, kakor tudi, ali v sprejetje predlagan zakon vsebuje določene proti ustavnosti ali druga zakonska neskladja, predvsem pa, če bi zaradi veljavnosti določenega zakona lahko nastale hude škodljive posledice za državljane in/ali državo.

Recimo, predsednik Pahor bi lahko zavrnil zakon o Magni, financiranju 2.tira, ustanovitvi slabe banke (DUTB), dokapitalizaciji bank in še marsikaj, kar direktno škodi državljanom, a tega ni niti poskušal narediti…..

Tudi pri kadrovanju javnih uslužbencev ima predsednik naše male podalpske izjemno pravico, dolžnost in moč samoodločanja. Predsednik namreč, po lastni presoji in volji, imenuje državne funkcionarje kot so predsednik vlade, sodniki ustavnega sodišča, državni tožilci, (vice) guverner Banke Slovenije, varuh človekovih pravic, itd…..

Tako je predsednik Pahor imenoval za varuha človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, eno najmanj primernih oseb v državi za to funkcijo, zamenjal je tudi predsednika računskega sodišča in namesto Igorja Šoltesa, ki je bil odličen na tem mestu, tudi kot trn v peti Erjavcu in Pahorjevi SD, imenoval Tomaža Vesela.

Obenem je predsednik Borut Pahor posegel z imenovanjem vodstva Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in vodjo le te Štefaneca, ki ne le da ni ukrepal proti korupciji, pač pa je celo nonšalatno dovolil, da je Slovenija v tem času skočila celo na sam Evropski vrh kot najbolj skorumpirana država. Na vedno glasnejše pozive Pahorju, naj odstavi in zamenja celo KPK komisijo s Štefanecem vred, pa se je Pahor odzval, “ne bom se vmešaval”……

Predsednik države imenuje tudi Ustavne sodnike in Pahor je imenoval v bistvu “janšev kader” Mateja Accetta, Rajka Kneza, Klemna Jakliča in Marijana Pavčnika in zdaj padajo takšne sodbe US, da človek ne več ali tej sodniki ščitijo Ustavo ali legalizirajo velike lopove državnega premoženja in grobe kršitelje človekovih pravic, sploh “malih” državljanov.

Predsednik naše male podalpske ima tudi pristojnost, moč, posledično odgovornost, imenovati vodilne kadre banke Slovenije (BS) in Pahor se je tudi tukaj izkazal, ko je za guvernerja BS imenoval Boštjana Jazbeca, za viceguvernerja pa Jožefa Bradeška, sicer bratranca janeza janše.

Guverner in svet viceguvernerjev, torej vsi katere imenuje predsednik države, pa so tisti, ki krojijo praktično vso kadrovsko politikov banke Slovenije. Pahor je torej sam izbral in postavil vodilne v BS, s tem pa poskrbel, da bomo državljani še nekaj časa oz. do novega predsednika države, “varni” pred vsemi razkritji famozne bančne luknje.

Predsednik Slovenije neposredno sam odloča tudi o pomilostitvah (kazensko) zaporno obsojenih. Borut Pahor je to svojo možnost uporabil in zaporne kazni pomilostil 4 osebe, med temi tudi lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovića, obsojenega v zadevi Istrabenz zaradi gospodarskega kriminala, zaradi zaslužka 24,3 milijona €, na 7 mesečno pogojno kazen.

Predsednik države je tudi tisti, ki postavlja in odpoklicuje slovenske veleposlanike in poslanike republike, imamo 41 veleposlanikov, nekateri Pahorjevi izbranci pa so se že izkazali z aferami negospodarnega in neupravičenega nekaj milijonskega zapravljanja državnega denarja, še posebej pa si je Pahor dovolil, ko je imenoval Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca za zunanje zadeve.

Predsednik Slovenije ima v naši mali podalpski pristojnosti tudi za razpustitev našega parlamenta, če je to potrebno, poleg že omenjenega pa ima še pristojnosti za :

– izdaje listin o ratifikacijah
– podeljevanja odlikovanj ter častnih naslovov
– skliče prvo sejo novega državnega zbora

– lahko zahteva sklic izredne seje državnega zbora
– predlaga državnemu zboru pet članov sodnega sveta (od 11 članov)
– z ukazom odpira ali zapira diplomatska predstavništva

Predsednik Slovenije je torej, milo rečeno, ogledalo te države in državljanov, s številnimi avtonomnimi pristojnostmi ravno na tistih ključnih področjih delovanja države in družbe.

Tudi zato je dolžnost predsednika naše male podalpske, da pogosto pove javno svoje mnenje ne le DZ na poziv, pač pa tudi javnosti brez da ga k temu pozove, ker predsednik ima tudi to pravico ter pristojnost, da svoje stališče o razmerah v državi pove jasno in glasno kjerkoli, za karkoli in kakorkoli. In ker je prva moralna avtoriteta države mu je parlament ne le dolžan prisluhniti, pač pa tudi določene zadeve urediti, kot jih je predsednik republike zahteval.

Predsednik Pahor se je tej možnosti, pravici, odgovornsoti in celo dolžnosti kar javno odpovedal, ker, kot pravi, noče vplivati na dela določenih organov in parlamentarcev, kakor ne na podobo celotne države. In v tem delu se da Pahorja razumeti – pač ne more kritizirati in zahtevati spremembe na vitalnih funkcijah države, če pa je na le te sam postavil točno osebe po lastnem izboru.

In da, da je funkcija predsednika naše male podalpske zgolj neka brezvezna, brez moči, protokolarna funkcija, res trdijo le še popolni telebani…….

Don Marko M