Polno presenečenj se je začelo letošnje leto v Kopru. Na prvi januarski seji mestnega sveta MOK je, med ostalim, župan Boris Popović predlagal uvedbo participatornega (pro)računa, kar so mestni svetniki večinsko soglasno sprejeli…..

Kot je poudaril župan Popović, se je za uvedbo participatornega (pro)računa odločil, “ker so se pojavile okoliščine, ko so maloštevilni prišli v položaj velike koncentracije družbene moči in z njo začeli delovati v korist posameznikov manjšine na račun večine“.

“Vedno pogostejši in glasnejši so bili očitki občanov, da sem celo kolovodja tistih maloštevilnih, ki barbarsko, za lastne interese, zlorabljajo moč položaja z zlorabljanjem občinskega premoženja in občanov za osebne koristi.

Zato sem se odločil uvesti krovno orodje demokracije – participatorni (pro)račun. Poslej bodo občani tisti, ki bodo upravljali z občinskim proračunom, saj sami najbolje vedo kaj in kako potrebujejo, sam pa bom tako razbremenjen številnih neupravičenih obtožb odtujitev občinskega nepremičnega premoženja, ki ni končalo na naslovu moje mame, odvetnika ali hišnega gradbinca“, je še dodal župan Popović.

Novico uvedbe participatornega (pro)računa je odobravajoče navdušeno sprejelo kar 86% občanov MOK, saj to pomeni, da bodo poslej na osnovi le tega lahko sami podajali predloge za katere namene in kako se bo porabilo 50% oz. 36 milijonov občinskega letnega proračuna.

Potem, ko je tudi mestni svet potrdil župana Popovića predlog uvedbe participatornega (pro)računa, je luč ugledal tudi prvi javni poziv občanom k sodelovanju, ki je trajal od 1. do 20. februarja, namenjen pa je bil izključno predlogom občanov za izvajanja v okviru participatornega (pro)računa.

Občani so oddali 2022 predlogov, kaj in kako želijo v svoji občini v bodoče oz. tekočem letu, predlogi pa so vsebovali od enostavnosti, kot recimo željo po asfaltiranih cestah in tekočo vodo iz javnega vodovoda v domovih na podeželju, do bolj sofistiranih, kot je predlog, da se županu Popoviću v znak zahvale za dosedanje delovanje zgradi posebna relaksacijska soba po Feng Shui metodi na Ankaranski cesti 3b.

Dan po zaključenem razpisu se je zbrala komisija politično in versko nevtralnih 42 občanov iz vseh 21 krajevnih skupnosti, ki je v dveh dnevih temeljito pregledala vse prispele predloge.

Kot je pojasnil predsednik komisije občanov Mišo Manča je bila komisija prisiljena zavrniti 22 predlogov zaradi nezadostnih argumentacij potekov izvedb, po prioriteti pa so bili potrjeni vsi ostali predlogi in predani občinskemu svetu, ki bo s sklepi zagotovil realizacijo vseh sprejetih 2000 predlogov do lokalnih volitev.

Najcenejši predlog občanov je ovrednoten na zgolj 50.000 € in sicer za mesečno sajenje avtohtonih rožic v luknje zeber na mestni promenadi, za posamezen predlog od preostalih 99% bo iz participatornega (pro)računa počrpano med 100.000 – 250.000 €, medtem ko bo za najdražji predlog odšteto 2,9 milijona €.

Od skupno predvidenih 36 milijonov iz participatornega (pro)računa za predloge občanov bo tako v tekočem letu porabljenih 29 milijonov, preostalih 7 milijonov pa bo dodanih za dopolnitev participatornega (pro)računa za naslednje leto.

Združenje ateistov Istre postavlja v Kopru in Sloveniji prvi 98 metrov visok “Nič”…..

Tokrat najdražji, 2,9 milijona € vreden, sprejeti predlog iz prvega participatornega (pro)računa MOK je postala postavitev 98 metrov visokega “Nič” na predlog lokalnega Združenja ateistov Istre, ki bo postavljen v novem parku Republike ob Semedelski promenadi..

Kot predlog utemeljuje predsednik združenja ateistov Mario Neverni, je spomenik “Nič”, katerega posebnost je, da ne bo viden iz nobenega dela Kopra, nastal po vzoru delovanja preostalih ateistov po svetu, ki so že postavili podobne spomenike v številnih mestih sveta in vsaka prestolnica, ki nekaj da nase, ga ima.

“Bilo je vprašanje časa, kdaj bomo lahko tudi ateisti Istre vidno označili svojo prisotnost in tako ustrezno tudi na simbolni ravni parirali programskim predstavitvam katoliške, islamske, židovske in pravoslavne verske skupnosti v MOK.

Ideja je nastala sicer že pred leti, a projekta zaradi pomanjkanja srestev in slabe infrastrukture nismo uspeli izpeljati vse do te uvedbe participatornega (pro)računa in zdaj verjamemo, da bo ta veliki “Nič” pripomogel k boljši vidljivosti, prepoznavnosti in upoštevanju ateistov tako Istre, kot tudi Slovenije“, je še poudaril Mario Neverni.

98 metrov visok spomenik “Nič” bo vmeščen v centralnem delu na novo poimenovanega parka Republike, ki se bo razprostiral vzdolž Semedelske promenade in bo obdan s številnimi avtohtonimi drevesi, katerim bo družbo delalo tudi 3.575 grmovnic, 12.970 trajnic in okrasnih trav ter kar 16.545 sadik rastlin.

Nekateri strokovnjaki kulturne dediščine so sicer izrazili pomisleke, da bi 98 metrov visok “Nič” na takšni centralni lokaciji Kopra lahko postal trn v očesu verskim skupnostim, ker bo večji in vpadljivejši od preostalih verskih objektov v Istri in Sloveniji, a obenem priznavajo, da je bil že skrajni čas, da tudi ateisti simbolno označijo svojo prisotnost v tej republiki.

Po zagotovilih župana MOK Borisa Popovića, bo 98 metrov visoki “Nič” postavljen v parku Republike 18. novembra, na svetovni dan ničesar, kateri se že tradicionalno praznuje tako v MOK, kot republiki Sloveniji.

Don Marko M