Novi časi, nove pravljice, kar bi sicer moralo pomeniti, da pravljice starih časov ostajajo nedotakljive v svoji pristnosti, tudi kot primerjalnost miselnosti in obnašanja družbenega razvoja nekoč in danes…..

Ker pa današnji sodobni časi, kot je videti, ne dajejo ravno dovolj kakovostnega materiala za vzpodbudne pravljice, se sodobni avtorji vse pogosteje odločajo za preoblačenja starih ljudskih pravljic v sodobna oblačila.

Te prijeme je uporabila tudi ljubljanska založba “Rdeče zore”, kjer priznavajo, da stare pravljice v sodobni preobleki glavninsko delujejo še vedno praktično prvinsko, le da so neprimerno bolj vznemirljive, napete, prilagojene sodobnemu vsakdanu.

Prva več 100letna pravljica, kateri so se v založbi “Rdeče zore” odločili nameniti pozornost preoblačenja je Perraultova “Trnjulčica iz 1697 leta, katero sta do sedaj edina predelala znamenita brata Grimm. V založbi se sicer niso odločili predelati izvirnika, pač pa predelavo bratov Grimm.

Trnjulčica založbe “Rdeče zore” tako sicer ohranja večinsko podobo, katero sta ji vdahnila brata Grimm, sodobnost v predelavi pa razberemo predvsem v zaključku zgodbe, ki je povsem akcijska, dramatična in do zadnjega trenutka nepredvidljiva, čeprav postreže z epilogom.

V novi slovenski verziji namreč speča lepotica takoj ko se zbudi ugotovi, da je princ s poljubom izvedel posesivno izprijeno dejanje nad njenim telesom brez njene privolitve, zaradi česa ga toži sodišču, sodnica pa brez znakov razumevanja in upoštevanja olajševalnih okoliščin, kot recimo predhodno nekaznovanost, princa obsodi na 3 leta zapora pogojno, s 5 letno preizkusno dobo, enkratnim plačilom 82.000 € Trnjulčici zaradi pretrpljenih psihičnih bolečin ter mesečno rento v višini 5.000€ doživljensko.

Obenem si je princ, ki je ravno prebujeni Trnjulčici (kateri je sicer ukinjena oznaka “lepotica” zaradi napačnega sporočila javnosti o rojevalnih sposobnostih) izjavil “Srečna bova do konca dni”, prislužil tudi “Bodečo Nežo” za najbolj seksistično izjavo vmesnih časov.

Kaj je botrovalo tovrstni poosodobitvi svetovno znane tradicionalne pravljice pojasni Snaja Lemani, predstavnica založbe “Rdeče zore” :

“Ko smo zbrane na srečanju bralnega kluba predstavljale znane pravljice skozi čas, smo prišle od zaključka, da njih nosilno sporočilo ni več primerno za 21. stoletje. Dvorjenje moškega ženski, pripadnost, ženska, ki rodi najmanj dva otroka, zna kuhati, gospodinjiti, zvesta možu, stabilna družina ?

Prosim vas no, to so mogoče bile vrednote še v prejšnjem 100letju, v tem so pač to žalitve za ženske, ne moremo več otrok futrat z zaostalostjo. Zdaj je napočil čas ženske enakopravnosti in prav vsaka poteza moškega ne more biti izvedena brez predhodnega pisnega dovoljenja ženske, katerega lahko v vsakem trenutku prekliče.

Zbrane smo se strinjale, da je treba o tej sodobnosti odnosov obveščati in poučevati že najmlajše v vrtcih, ministrstvo za izobraževanje je dalo zeleno luč in tako bodo od jeseni v vseh vrtcih na voljo naše sodobne verzije tradicionalnih pravljic, kot sestavni del vzgojno učnega načrta za otroke. Pripravljamo pa tudi kolekcijo za osnovne šole. Ocenjujemo, da bodo starši zadovoljni, da njih otroci napredujejo v sodobnost medčloveških odnosov 21. stoletja“.

Poleg sodobne slovenske verzije “Trnjulčice”, pa bo založba Rdeče zore jeseni v slovenske vrtce, kot obvezno učno gradivo, in na knjižne police dostavila tudi sodobne slovenske verzije klasičnih pravljic kot je “Sneguljčica in 7 palčkov”, v kateri bo zaključek zgodbe spremenjen v sodni postopek zoper 7 palčkov, zaradi seksističnega, šovinističnega, diskriminatornega in mazohističnega odnosa do Sneguljčice, medtem ko bo zaključni del “Rdeče kapice” spremenjen v sodni postopek zoper volka, zaradi rasizma, zalezovanja in nadlegovanja Rdeče kapice.

Don Marko M