Izteklo se je 2 letno poskusno obdobje uvajanja Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) na Finskem. In očitno tudi zaključilo za dolgo časa. Projekt namreč ni izpolnil pričakovanj finske vlade v večinskem delu, pač pa le v manjšinskem, vsekakor pa v premajhnem obsegu, da bi ga finska vlada nadgradila in podaljšala v izvajanje….

Da se je Finska pred dvema letoma odločila za velik korak v svetovnem merilu, sem takrat predstavil tudi v zapisu “Zgodovinsko – Finska prva na svetu uvedla Univerzalni temeljni dohodek (UTD)“. Zgodovinski se mi ta korak ni zdel zaradi uvedbe UTD kot takšnega, pač pa zaradi pričakovanj prvih povsem praktičnih rezultatov, katerih do zdaj niso mogli ponuditi ne zagovorniki, ne nasprotniki UTD.

In Finska zdaj po 2 letih te prve UTD odgovore ima in to na osnovi praktičnega poskusa v svoji državi, s svojimi državljani.

Dobra plat UTD na Finskem je bila, da so bili med 2000 izbranimi Finci za sodelovanje v projektu iz praktično vseh starostnih in poklicnih profilov zaradi prejemanja UTD na boljšem dotedanji prejemniki socialne pomoči, saj 560 € iz naziva UTD, katere so prejemali mesečno, ni bilo obdavčenih nikakor, za razliko od obdavčene socialne pomoči.

To je pomenilo, da se je okoli 20% uporabnikom UTD izboljšal socialni položaj, čeprav za malenkost, a dovolj da se lahko reče, da se jim je izboljšal. Obenem pa sodelujočim v UTD projektu ni bilo potrebno izpolnjevati nobenih dodatnih pogojev, za razliko od prejemnikov socialne pomoči, ki imajo teh pogojev kar nekaj. Torej so imeli uporabniki UTD od države manj birokratskih zahtev in ovir za osnovno življenje.

Posledično so se prejemniki UTD tudi manjkrat pritoževali nad stresom in zdravstvenimi težavami, kot vzporedna testna skupina brezposelnih prejemnikov socialne pomoči, ki so pod stalnim pritiskom zaradi številnih državnih pogojev in zahtev.

2000 prejemnikom UTD država pač ni postavljala nobenih pogojev za brezpogojno podeljenih 560 € mesečno, a to ne pomeni, da ta ista država ni nič pričakovala. Predvsem je pričakovala, da bodo prejemniki UTD dosti bolj fleksibilni na delovnem tržišču in sprejemali tudi časovno krajša in nižje plačana dela.

Kar pa se ni zgodilo. Četudi so po 2 testnih letih raziskave pokazale, da so bili prejemniki UTD manj obremenjeni, bolj zdravi in samozavestni, kot pa vzporedna testna skupina 5000 oseb, ki so bili bodisi brezposelni in prejemali socialno pomoč ali pa so prejemali nadomestilo za brezposelnost.

Končni seštevek finskega projekta je torej, da prejemanje UTD lahko pozitivno vpliva na blaginjo prejemnika, torej lahko ni pa obvezno, in še to le tistim, ki so bili pred prejemanjem UTD praktično brez vsakih prihodkov, obenem pa kratkoročno, torej v tem primeru vsaj 2 leti, ne izboljša zaposlitvenih možnosti osebe.

O čemer pričata tudi dva izpostavljena primera iz tega projekta.

Prvi je odpuščeni novinar, ki je potem, ko je bil izbran v program 2 letnega prejemanja UTD, izjavil, da ima občutek, da je “zmagal na loteriji”. Toda 2 leti kasneje je skrušeno spoznal, da mu je uspelo priti do le enega razgovora za službo, kjer so mu očitali njegovo starost in pomanjkanje delovnih izkušenj za razpisano delo. Priznal je sicer, da mu je UTD pomagal, a obenem je izrazil zaskrbljenost, kako se bo spopadel z življenjem po prenehanju prejemanja le tega.

Drugi pa je primer ženske vprojektu, ki je UTD ocenila kot genialno idejo, ki ji je prvič omogočila izbrati delo, ki je ni posebej obremenjevalo. Prevzela je namreč slabo plačano delo telefonske prodaje za polovičen delovni čas in ta dodatni zaslužek ji je, poleg prejemanja UTD, kot pravi, dal občutek neodvisnosti, katerega si je že dolgo zelo želela in tako je lahko prvič nakupovala v trgovini samostojno s svojim denarjem, kar je bil za dekle, katerega so do takrat tudi prehrambeno vzdrževali starši, brez dvoma velik dosežek.

Kakorkoli že, prvi uradni rezultati 2 letne praktične izvedbe UTD v bistvu niso postregli z neko širšo paleto odgovorov, le par osnovnimi, ki pa so bili že znani tudi brez UTD.

Dejansko je edini nov odgovor, s katerim je postregel finski UTD projekt le ta, da prejemanje le tega nikakor ne pomeni tudi lažjo in bolj aktivno iskanje zaposlitve, sploh ne za krajše priložnostne in nižje oz. slabše plačane zaposlitve. In ta odgovor je bil dejansko tudi poglaviten, ki je zanimal tako finsko vlado, kot recimo tudi vlado Kanade, ki je od UTD poizkusa odstopila po 6 mesecih, iz praktično enakih razlogov, kot Finci.

Dobra plat tega finskega UTD testa je, da je zdaj nesporno jasno, zakaj ga določeni zagovarjajo, ker zagovarjajo ga tudi tudi določeni svetovni milijonarji, milijarderji. Stvar je pač v poceni delovni sili, fleksibilni poceni delovni sili.

Država pač podeli državljanom UTD, ki ni nikakor obdavčen in delodajalci potem za določeno delovno mesto podelijo le polovico plače, namesto cele, pa še to s kakšnimi davčnimi olajšavami. In prejemniki UTD bi potem lahko šetkali in določen čas delali pri enem delodajalcu, ko bi ta zaključil serijo bi se selili k drugemu in tako naprej, čemur današnji trendi gospodarstveni pravijo fleksibilen trg delovne sile.

In če do neke mere razumem, kaj bi lahko pomenil UTD za brezposelne oz. tiste brez vsakih mesečnih prejemkov, pa še vedno poskušam dešifrirati, zakaj hudiča bi UTD prejemali tudi tisti s 2000 €, 100.000 €, milijon € plače…..pa ne me spraševati, če podpiram UTD, hvala za razumevanje….aja, če pa te zanima, kako je UTD nastajal že od 15. stoletja, pa si lahko pogledaš potek zgodovine UTD s klikom na to povezavo….

Don Marko M