Res je, sanje nikoli ne počivajo….le upati si moraš….(pre)drzno…in vztrajati….po 3.290 km….in 21 dnevih…..21 dnevih hrepenenja, pričakovanja, odločnosti, strasti, poguma, napetosti, drame, norosti, padcev, vzponov, ran, žalosti, veselja, kulminacije…..je naposled Primožu le uspelo…osvojil je svoj prvi evropski Grand Tour in se zapisal v zgodovino kot – kralj Vuelte 2019…..

“Prišel sem, da bom zmagal !“, je Primož izjavil pred štartom velike dirke po Španiji….nesamozavestnim je ta izjava delovala prepotentno….ampak takšne izjave si lahko dovolijo le pravi šampijoni s kristalno jasno zastavljenim ciljem…..

res je, velik riziko je dati od sebe tako odločno napoved v kolesarstvu, ki je z vsakim prekolesarjenim metrom zelo nepredvidljiv šport poln vseh možnih trikov in pasti, ampak tam kjer je neomajna odločenost, že v fazi trme istrskega osla, se vedno najde način za končno zmago, kljub vmesnim nihajočim bitkam…..

Primož je sicer, kljub optimistični napovedi, začel Vuelto bolj neslavno, s padcem že v prvi etapi….in kar 3 padci čez celo dirko, v katerih ga je Fortuna res pobožala in sledila njegovi močni želji….

padec že na prvi etapi je Primoža naenkrat zabrisal iz vseh možnih kombinacij po uspešni Vuelti, a se trmasto ni dal…..in potem je prišla tista 10 etapa…posamični kronometer…..katerega je odpedaliral odločno, eksplozivno, sanjsko…..za svojo edino etapno zmago na Vuelti, ki pa je bila dosti več kot le to…..

s to etapno zmago je namreč Primož skočil na sam vrh skupne razvrstitve z zajetno časovno zalogo in si oblekel “La Rojo”, rdečo majico, katere potem naslednjih 11 dni, vključno z zmagovalnim odrom v Madridu, ni več slekel…..

kakor tudi ne zelene majice za najboljšega po točkah….podrobneje o vseh najpomembnejših dogajanjih Vuelte pa tokrat nimam namena drobiti, saj sem praktično vseh 21 dni Vuelte objavljal dnevne reportaže “fleš Primož Vuelta njuz” na Facebook profilu bloga Don Marko M kjer so še vedno vse objavljene in smo jih tudi z bralci temperamentno navijaško komentirali, pa kogar zanima naj klikne…..

dejstvo je tudi, da je imel Primož tokrat, kot kapetan, odlične tovariše v svoji Jumbo Vismi, ki so res korektno oddelali svoje, če pa jih je kdaj kaj zmanjkalo, pa je Primoža iz padanja povlekla ekipa Astane, katerim bi res lahko plačal kosilo v Madridu za vso njih pomoč, brez katere bi lahko bilo marsikaj drugače, četudi je res, da je moral za svojo zmago 99% dela opraviti sam, tudi sam s seboj…..

“Lepo je, da sem izpolnil cilj, na kar sem ponosen. Ponosen sem na celotno ekipo, ki me je podpirala. Morali smo pozorno in zbrano voziti prav vsak dan. Kot ekipa smo pokazali odpornost. Ponosen sem na moštvo, kako se je borilo zadnje tri tedne“, je pred skokom na zmagovalni prestol povedal vse pomembno novi, za dobro leto, kralj Vuelte Primož…..

ali je Slovenija z zmago Primoža na Vuelti postala svetovna kolesarska velesila ?…kot so začeli eni v navalu euforije že kar vriskati….seveda da ne….Primoževa zmaga Vuelte je resda v prvi vrsti zgolj njegova, v nadaljevanju pa v povsem enaki meri slovenska kot nizozemska…..

Primoževa sanjska sezona 2019, v kateri je na 5 etapnih dirkah zmagal 4 krat – po Emiratih, od Jadranskega do Tirenskega morja, po Romandiji in naposled še po Španiji – ob čemer je bil na italijanskem Giru 3, je brez dvoma pomemben mejnik njegove kariere, verjamem da še bolj navzgor, nenazadnje Primož pri svojih 29 letih šele dobro načenja tista najboljša zrela in izkušenj polna kolesarska leta, ki prihajajo….

koliko pa je naša mala podalpska dejanska sila v svetovnem cestnem kolesarstvu pa se bo videlo že kar kmalu, že od te nedelje dalje, ko se v anglešlem Yorkshiru začne svetovno prvenstvo….

kjer bi za našo reprezentanco moral nastopiti tudi Primož…..zaenkrat pa ostaja dejstvo, da je postal Primož kralj španske Vuelte….prvič, a verjetno ne zadnjič….sploh pa ga čakata še prestola Tour de france in Giro d’ Italia, katera bo, sploh ne dvomim, takisto zasedel…..

hvala Primož za prikaz dosti več, kot le kolesarjenja, uživaj to leto na zasluženo osvojenem tronu Vuelte…..na nove zmage….saj veš – krepat, ma ne molat….

Don Marko M