“Ustreljen sem”, so zadnje zabeležene besede velikana. Danes mineva okrogla obletnica 40ih let, ko se je Mark David Chapman odločil odvzeti Johnu Lennonu nedotakljivo. Človeško življenje. Ja, oboževalci znajo biti tudi težava. Po tistem 8. decembru 1980, ko je sprožil 5 strelov iz neposredne bližine v Johna, pred Dakoto v NY, je svet ostal še brez ene, do takrat žive legende, ki pa je to ostal tudi 39 let kasneje. In še bo…..

Chapman pa bo še naprej v zaporu in številni po svetu bodo še vedno jezni nanj zaradi tega dejanja. Tudi jaz. Če že kaj, potem bi mi bilo naravnost v užitek poslušati dela Johna Lennona, katera bi sproduciral v… jeseni svojega življenja. Ja, John je bil eden tistih, za katere radi rečemo, da so kot vino. Čeprav je bil tudi glasbeni genij že od otroštva, pa si je vseeno dovolil spoznavati in nadgrajevati samega sebe skozi čas, kar je v svojih delih tudi zelo nazorno dokazoval.

V mojih otroških letih Beatlov ni bilo več. Ostala pa so in ostajajo njih dela. Čeprav se mi že od otroštva po krvi pretakajo Rolling stones/i, sem si vseeno dovolil spoznavati razsežnosti kreativnosti Lennona. Čeprav, priznam, šele potem, ko je začel svojo solo kariero. In sploh takrat sem se vprašal, kako bi Beatli izgledali brez Johna. Hja, ne bi izgledali.

John je bil tudi peacmaker in kot takšen, čeprav je tam živel, tudi trn v peti ameriškim oblastem. Vem ja, čudno to, da si lahko državni sovražnik številka ena, če se zavzemaš za mir. Ampak pri kavbojcih to še danes ni čudno. Njegov mirovniški aktivizem jih je celo tako motil, da so ga hoteli izgnati iz ZDA.

In, ker niso imeli pravega razloga, so ga hoteli izgnati, ker je storil prekršek z marihuano. Deset let pred prihodom v ZDA. Še v Angliji, kjer je bil tudi obsojen. Po vseh teh in takšnih ravnanjih kavbojev je seveda smotrno tudi vprašanje naključja Chapmana.
In koliko je Yoko Ono prispevala genialnim delom Johna ? Sam je sicer rekel, da sta bila Paul in Yoko dobra izbora, a jaz sem pač bolj naklonjen tistemu delu simpatizerjev, ki trdim(o), da bi Yoko prispevala še dosti več, če bi bila Johnu najbližje ene 500 kilometrov proč.

John, ki je preživljal težko otroštvo zanemarjanja staršev, je svetlobo prejemal od tete Mimi in strica Georga. V iskanju svoje mladostniške identitete je risal stripe, poleg obiskovanja šole, kjer sicer ni blestel oz. je toliko, da je vse skupaj pustil drugim v veselje.

Veselje je potem našel v glasbi. Navduševal ga je ameriški rock’n’roll, katerega so takrat poganjali še danes nepozabni Elvis Presley, Chuck Barry, itd. Njegovo novo strast je opazila tudi Mimi, ki mu je, v prepričanju, da ga bo tudi to kmalu minilo, kupila prvo kitaro. Glasbene izobrazbe John ni imel, imel pa je nekaj, česar nima preveč izobraženih glasbenikov – občutek in kreativnost.

In John-ovo samouko potovanje v zgodovino svetovnega glasbenega sveta se je lahko začelo. Najprej s Paulom, ko sta ustanovila “Čupavce iz Liverpoola” in postala daleč najboljši tandem ustvarjanja glasbe vseh časov. Let it be, Yesterday, Beli album in še mnoge njune skladbe so še danes granitni temelj pop rock-a.

Ampak svojo polno razsežnost je John izkazal v svoji solo karieri, v kateri je izdal 11 studijskih albumov in 2 koncertna. Kompilacijski so se izdajali tudi po njegovi smrti. In vse kaže, da bodo njegove skladbe nesmrtne. Stand by me, Give peace a chance, Woman, Instant karma, Imagine in še nekaj njih so to že postale.

Kolikor mi je znano v naši podalpski ne bo nobene orgnanizirane spominske slovesnosti posvečene Johnu, bo pa zato skoraj povsod drugje po svetu. V Strawberry Fildsu (komad Beatlov), znamenitem delu Central Parka, njegovi oboževalci polagajo rože, glavne slovesnosti pa bodo seveda v njegovem Liverpoolu, katere bodo, tudi v nočnem bedenju, obeležili tisoči.

Ja, bo že držalo – največji so v bistvu najenostavnejši. Ker je najenostavnejše najtežje. John je mnogim prižgal luč na koncu predora in dokazal, kaj je resnično poslanstvo človeka na Zemlji. In zato ga spoštujem. Tudi zato. Kakor tudi zaradi nepozabnosti, kot je v spodnjem videu.
You may say I’m a dreamer, but I’m not the only one……

Don Marko M