Pisalo se je leto 2000….brazilski umetnik Eduardo Kac se je odločil predstaviti še neviden umetniški projekt širši javnosti – svetlečega zajca….živega….Kac je kontaktiral francoskega genetika Louisa-Marie Houdebine in mu razložil, kaj točno želi….

Houdebine je aktiviral svoje laboratorijske znanstvene kolege….za končni “izdelek” so uporabili zarodek belega zajca in v njegov DNK vsadili gen GFP, ki so ga odvzeli hidromeduzi Aequorea victoria, živeči ob zahodni obali Severne Amerike, katere se drži tudi vzdevek “kristalni žele” in katera se ob izpostavljenosti modri svetlobi fluorescira v zeleno barvo….

in čez par tednov se je laboratorijsko “skotil” gensko modificiran zajec…..no, bila je zajkla….z imenom – Alba…Eduardo Kac jo je za svojo umetniško predstavitev opisal kot žival, ki v naravi ne obstaja…..in dejansko ne obstaja….

kar pa še ne pomeni, da ne bi mogla obstajati…..Kac je Albo razstavljal na umetniških razstavah v prosojni škatli….prosojni z razlogom…..Alba je bila pri svetlobi videti kot povsem običajen albino zajec…..a bila je daleč od običajnega….

ko so se na razstavnem prostoru luči ugasnile in je bil polno zatemnjen, se je prižgala šibka UV črna svetloba in pred opazovalci se je pojavila neka druga Alba – fluoroscentno zelena…..

brez vsakih umetnih barvanj dlak, zato pa polna genske akrobatike….če je ta vizuelni del Albe v javnosti sprožal mešane odzive, od navdušenja do zgražanja, pa je vse skupaj močno začinil Houdebine, ki je v izjavi Boston Globe prijavil, da ima Alba “posebno blag in sladek okus”, kar so takoj pograbili veganski eko teroristi v polnem jurišu z napadi na Houdebina, ki se je naposled distanciral od Kacovega umetniškega dela…..laboratorijsko gensko ustvarjena Alba je sicer živela 4 leta, enkrat dlje kot albino zajci običajno….

ali je bila Alba izmišljen umetniški projekt ali gensko poigravanje stvarnosti ?…..mislim, da je bila oboje….še več, nekako verjamem, da bi se v današnjih časih našlo nemalo ljubiteljev živali, ki bi si z veseljem omislili in v laboratorije znanstvenikom naročili izdelavo domačega ljubljenčka po svojem okusu in posledično ne bi fluroscentne roza, rumene, zelene mačke ali v enaki meri pse, s katerimi bi se sprehajali po mestu…..

od Albe do danes je genski inženiring seveda izjemno napredoval, znanstveniki ga uporabljajo za križarske poizkuse, tudi z mešanji človeškega in živalskega DNK za pridobivanja nadomestnih človeških organov in jasno je, da skrajna meja teh genskih akrobacij še ni znana….

četudi je znano, da lahko znanstveniki že danes z genskim poigravanjem ustvarijo super človeka, telesnih in mentalnih izjemnih kapacitet, lahko ustvarijo otroka “po naročilu” bodočih staršev, v bistvu celo praktično neumrljivega človeka, razen v kolikor ga ne bi naključno povozil avtomobil ali tovornjak…..

kot je znano, da to znanstveno gensko poigravanje lahko človeku v enaki meri koristi, kot škoduje…..a zaenkrat je znanost še v fazi, ko le koristi….ali in koliko pa utegne človeštvu to škodovati, pa je v dobršni meri odvisno ravno od tega istega človeka, torej za kakšne namene vse bodo znanstveniki uporabljali to gensko radovednost….

in seveda je tu še mati Narava, ki tovrsten človeški napredek zagotovo ne bo gledala pasivno križem rok in se bo prej kot slej odzvala, pa če bo človek na njen odziv pripravljen ali pak ne…..

Don Marko M