Solze so produkt joka. Eh, ko bi bilo res tako enostavno. Ko sem bil mulac, zelo mulac, je bila ena od vzgojnih metod tudi, da pravi moški pač ne jokajo. Koliko je otrok, sicer moškega spola, tudi dejansko moški v polnem pomenu je seveda že druga zgodba. No, te modrosti mi moja gospa mati ni pozabljala ponavljati, čeprav nisem kazal niti minimalnih znakov po joku. Res nisem imel časa za to, čeprav bi že našel razloge če bi hotel. Malo zmede mi je sicer povzročalo dejstvo, da je moja starševska “učiteljica” lila solze že, ko so sosede skupaj buljile v neko limonado po televiziji. Do takrat sem mislil, da je gledanje tv, čeprav smo ga otroci zelo malo gledali, vesel dogodek. A ko pogledaš tiste ženske v krogu ob kavici pred tv, ko si brišejo solze in podajajo robčke, si… Beri me naprej …

Hočem nočem puščam sledi. V stopinjah korakov. Včasih namerno, včasih, ker ni druge možnosti. Čeprav vedno obstaja druga možnost. In včasih, ko se ozrem nazaj, sem celo ponosen, ko vidim kako stopa po mojih stopinjah. Ja, neprecenljivo. Snežinke so se v umirjenem ritmu pozibavale in prepletale v temi dneva, ki se je spuščal v večer. Mrzlo, bemti je mraz. Medtem, ko se moja sapa iz ust spreminja v dimne signale, zatlačim roki v žepe. Vem ja, nič kaj modro, glede na to, da se je poledica že prijemala pločnika. Ampak dopovej ti to obalnemu primorcu v prestolnici. Iz glavne ulice, ki je še najbolj podobna bitki za Waterloo, zavijem v stransko. Proti mojemu priljubljenemu pub-u. Opa, saj ne morem verjeti. Položenemu snegu na pločniku uličice ravno moje stopinje vzemajo nedolžnost. Cool. Tako rad sem prvi. Samo, da ni z zadnje strani. Nekje na sredini se ustavim. In medtem, ko se… Beri me naprej …

Če bi te besede pisal pred časom, bi izgledale tako :
Res, ni mi lepšega kot te gledati, kako se počasi odpiraš kot cvet po jutranji rosi. In pogled tistih tvojih oči, ki mi jasno govorijo tvojo željo po naju, je tisti v katerem vidim vso lepote tega sveta in zvezdnega neba. Vsak tvoj nasmeh mi pričara sonce v polnem sijaju tudi v najbolj deževnem dnevu. In vsak utrip tvojega srca je le sporočilo mojemu, da utripa še hitreje in močneje. Ker, ti me držiš nad gladino tudi v viharjih in le ti si moj mir na blazini sanj. Ko čutim topel objem tvojih rok se vsi strahovi tega sveta spremenijo v pogum in veš – v tem trenutku bi lahko zaspal v tvoji dlani brez vsake želje, da bi se še kdaj prebudil iz teh najinih sanj. Vem, nisem…. Beri me naprej …

Ok, tole zdaj postaja že zelo resno. Nihče do sedaj mi še ni definiral kaj to ljubezen je in kako sploh izgleda. So pa vedeli, da so zaljubljeni. Kao. Logičnost in nelogičnost sta pač lahko povezana. Jaz pa še vedno neveden. Čeprav sem že nekaj mesecev ne na nebu ne na zemlji. Počutim se high. Pa ne ker bi se česa napušil ali nalil. Povsem trezen. Kar pa ne pomeni tudi priseben. Hm, kaj pa če je to ljubezen?! Seveda je “kriva” ona, ker me je pripeljala v takšno stanje. Jaz sem, kot ponavadi, bil priden. Ko sem prvič zaslišal njen glas, sem bil prepričan, da so izven zemeljci teleportirali kakšno svoje žensko remek delo, da me zaplete. Saj se sploh ne spomnim, kaj mi je takrat razlagala, le.. Beri me naprej …

….da vsaka dežna kaplja, ki se mi spusti po obrazu, nosi v sebi vonj in okus po tebi. Tudi zato je dež nekaj najlepšega. Ker toliko tebe teče po meni. In v meni. Toliko življenja. In vsaka kapljica posebej mi vriva misel, kaj vse bi ti rad še bil. Dež ve, da bi ti rad bil še toliko vsega. Milo, ki se sprehaja po tebi in se potem kot pena vtre v vsako porico tvoje kože. Brisača, ki se tako zelo privije nate, da bi še dolgo čutila toploto tega objema. Postelja, da bi te sprejel v varno zavetje in vpil vase. In pokrivalo, da bi se tako s občutkom dotaknil vsake tvoje obline. Blazina, ki bi tiste tvoje… Beri me naprej …

In kdaj si ti nazadnje to rekla/rekel svojemu/svoji najdražjemu/najdražji ? Hm, veš, plaža je po svoje tudi zanimiva. Saj nudi tudi obilo koristnega, poleg namakanja v tem našem že pregretem Adriaticu. Pozicija mi je namreč omogočala pregled nad malodane celim kopališčem. Tudi brez reševalnega stolpa. In tako mi je pogled krožil naokoli in bil še posebej pozoren na neverbalno komunikacijo parov in parčkov, ki so bili naokoli. Občasno me je zmotil le “o shit” moje dobre znanke s katero sva delila brisačo, ki je v ….. Beri me naprej …

Res ne. Ker tistega, kar je nevsakdanjega se ne pozablja. Napisal ti bom kakšno pesem nekoč. Ker se mi še vedno pretakaš po žilah. Četudi sem ti drugače rekel. Če bi znala brati dejanja, bi razumela. Ker le ona štejejo. Vsak ima svoje razloge, tudi ko razlogov ni. Želim si, da bi bila tu. Ta noč res potrebuje najin objem. Kot potrebuje mornar morje. Da bi delil.. Beri me naprej …