Eh, vsakič ko že vidim lunapark, sploh če je z mano moja mala Carica, tisti otrok v meni postane še posebej navihan in neukrotljiv. Čeprav so tej lunaparki v naši podalpski kr neki, v primerjavi s tistimi iz tujine. Ampak, ‘bolje išta nego ništa’, je rekla lisica, ko je po enoletni abstinenci naletela na ježa. Če bi hotel biti rahlo provokativen, bi celo rekel, da se naši lunaparki vsebinsko niso nič spremenili od mojega otroštva. Pa ne bom rekel. Itak sem zapisal. Jim pač zaupam, da so tiste aparature zabave tehnično brezhibne. Sicer me je že od nekdaj v razmišljanje poganjalo tudi vprašanje, zakaj se tovrstni zabavi reče – lunapark. Bemti, kolikor vem, luna nima parka. In vprašanje je, koliko obiskovalcev tega parka je za na luno. Luni se res dela krivica. Sploh podnevi…. Beri me naprej …

So leta res pomembna za uspešnost v svetu glasbe ali tv medijev ? Trdim, da ne. Pa najprej o tv zvezdah. Priznam, malo me je zaneslo v primerjalnosti. Gledanje italijanskih oz. tujih tv show-ov ali slovenskih seveda ni isto. Pa ne zaradi jezika, temveč izvedbe same. In da se ne bi kdo spotikal takoj ob finančno primerjavo navajam, da mislim zgolj o scenarijih in voditeljih. Predvsem voditeljih. Od današnje mlajše mladine sem že (pre)večkrat slišal izjave v stilu ‘daj, kdaj se mislijo tej dosadni starci skipati’. Ne morem jim zameriti. Že zato ne, ker so s to izjavo povedali, da niso pozorno gledali in poslušali oz. so ocenili po videzu. In če slovenska “mladina” pretežno ni spoštljiva do starejših generacij v tem poslu, to ne velja za… Beri me naprej …

V dnevu in noči, ki je sledila, so imeli organi samozadostnosti in samovšečnosti (OSS), torej varuhi javnega reda in miru, v naši podalpski obilico dela. Obravnavali so sedemnajst kršitev ZJRM, sodelovali v dveh prometnih nesrečah in treh primerih tatvin. Zapisnik za javnost ima utemeljeno zamudo, saj sta tako lektor kot tudi varnostna služba, ki zapisnik dostavi medijem, imela zamudo. OSS so ju namreč ustavili na cesti in obravnavali zaradi prekoračitve hitrosti. Zagovor obeh strank, da hitita po zapisnik črne kronike, ker so jim organi OSS ukazali nujnost, so drugi členi istega organa OSS smatrali kot provokacijo in ju oglobili za predvideno višino honorarja popravka oz. dostave črne kronike. Glavni zaključek tokrat črne kronike je,… Beri me naprej …

Strah – po mojem, edino česar človeštvu in ostalim živim bitjem še ni in ne bo nikoli uspelo izkoreniniti. Toliko ga je, da še zraka zmanjka v primerjavi. Če mene vprašaš je njega poveličevanje precenjeno. Zelo. Kot sem tudi prepričan, da se strah v širokem loku izogne ljudem, ki drugemu ne povzročajo namerne škode. A ravno tako vztrajno se v (pod)zavest prilepi tistim, ki škodo povzročajo, skladno predoznaki fobije. In oboje je prav. V prvi vrsti naj bi strah poganjalo nekaj nam neznanega ali v razumevanju še nedodelanega. Če tisto neznano še lahko sprejme neko opravičilo, le to sigurno ni namenjeno delu nedodelanega razumevanja. Namreč, prav vsak izmed nas ima možnost se, na takšen ali drugačen način, neposredno se… Beri me naprej …

Ko sem bil še mulac so nam, tako v šoli kot doma, vcepljali pravila lepega vedenja.  Seveda mi v uporništvu mojega duha to ni niti najmanj dišalo, kar pa ne pomeni, da ne bi nič v meni ostalo. Bontona namreč oz. lepega vedenja. Celo še več. Ker so prvinskost bontona zakrivili francozi, sem v svoji kasnejši mladosti vložil celo nekaj naporov spoznavanja izvirnika. Francozinj torej. In tako za tistih par spoznanih lahko trdim, da so bile polne bontona. No, vsaj do trenutka, ko sva se znašla v odmaknjenem prostoru za širšo javnost. Kjer je jezikovna bariera postala v bistvu prednost. Ampak v tipkanje tega zapisa me je pognalo nekaj… Beri me naprej …

Verjamem, da si besedo “sexy” uporabil/a že toliko krat, da ne zmoreš prešteti. Pa še boš. Ampak, a si se vsaj 1x vprašal/a, kaj sexy sploh pomeni ? Priznam, da sem se to prvič vprašal šele danes. Pa še za to je kriv dež. No, če sem čisto natančen – ona v in na dežju. Tam je stala pred prehodom za pešce in čakala zeleno. Prav vse na njej je bilo sexy. Od črnih dolgih las, elegantne obleke pa do prefinjenih izklesanih nog pod krilo do ravno dovolj visokih pet. Še dežnik je imela sexy…. Beri me naprej …

Ne vem ravno kako mi uspeva, ampak vsako jutro se, na poti iz postelje v cesarjevo mesto, moj prst nasloni na radio. In potem pride iz zvočnikov kar pač pride. Včasih mi tisti zvoki sprožijo le še dodatne pospeške, večinoma pa se mi virusno vsidra v ušesa. Včasih tudi pod kožo. In tako sem danes zjutraj slišal najprej…”povedi me i otkrit ču ti neki novi svet i skupa čemo slušat rajska zvona”…..Cela štala. In to se mi že leta dogaja. Da prvi komad, katerega zjutraj slišim oz. enega izmed prvih treh, potem maratonsko iz grla nažigam cel dan, ne da bi me ob tem sploh motile grimase tistih, ki imajo čast me poslušati. V bistvu so lahko srečni, da (še) ne pobiram vstopnine. Dobra volja je pač najbolja. Stil pa je …. Beri me naprej …

Ok, zdaj ko je mimo, ti lahko mirne duše povem – počitnice tega poletja sem zapisal kot najlepše počitnice vseh mojih dosedanjih dni. Da so bile prve prave po več kot desetih letih je le še dodaten razlog. Dobra dva meseca in pol umirjenosti, čeprav tudi adrenalinsko in temperamentno podkrepljenih dni, je v meni zapustilo tisti poletni vetrič. Ki se lahko čisto pritaji ali pa v tramontano spremeni. In seveda vse vmes. Nekaj takšnega, kot če bi združil v eno Dr.Housa, Švarcenegerja, McGajverja in Vita v eno. Kar po svoje niti ne preseneča, glede na to, da sem se že pred poletjem odločil, da mi bodo te počitnice plemenitili le dobri ljudje. Kar moji najdražji in prijatelji nedvomno so…. Beri me naprej …

Besedo dolgčas uporabljajo samo dolgočasni ljudje. In to trdim pri polni zavesti, kar pa bi tudi v nezavesti. Pa bom takoj še dodatno navil – dolgočasni praviloma delajo največ škode. Sebi in okolici. Malo paradoksalno zveni, vem ja. Ampak tako je. In navijam proti koncu – ženske so pri uporabi “dolgčas” prepričljivo v vodstvu. Praktična dejstva. Že od malega, kakor še danes, nisem mogel in še vedno težko razumem, kako je nekomu lahko dolgčas. Čeprav razumem. Sam sem si v kakšnem trenutku celo zaželel, da bi mi bilo dolgčas, ampak moja karma je skrbela, da ritma ni zmanjkalo in ga še vedno ne. No, tudi sam sem imel karmi kaj prispevati že od malega dalje. Vsako navidezno zatišje je bilo le napoved neurja, s čimer sem dodal neizbežno naravno sivino moji… Beri me naprej …

Življenje je lahko tudi naporno, ti rečem. Pogledam levo in se mi zatakne na blondinki. Potem, ko je dvignila majico čez glavo je najprej tako žensko raztresla svoje dolge lase. Z eno roko je spustila majico in z drugo si je segla v lase, da jih malo uskladi. Hip zatem je obe dlani položila na popek in ju spustila proti gumbu hlač. Kratkih. Odpela ga je. In medtem, ko je s prsti ene roke oprijela vrh leve strani hlač je palec in kazalec desne spustila na jeziček. Zadrge. In elegantno a odločno uporabila njega prosti hod do vznožja. Dlani je preselila na vrh hlač nad boki, da sta jih izmenično potiskali proti tlom  ob čutnem zibanju bokov. Prefinjeno. Malo nad koleni je prste umaknila in gravitacija je zaključila začeto. Pa ji sploh nisem rekel naj se sleče, se je kar sama. In medtem, ko je hlače spretno zložila je usmerila… Beri me naprej …

Ko sem si pred leti nastavil elektronsko pošto, kmalu zatem poslal in nekaj minut za tem tudi prejel prvo pismo poslano s pomočjo sodobne tehnologije, sem bil sprva zelo navdušen. Navdušila me je seveda enostavnost pošiljanja in prejemanja mojih pisanih oblik. Naenkrat je bilo vse enostavneje. Na videz. A videz itak vara. In ker vedno rinem v korenine sem že po nekaj dnevih spoznal, da je moje navdušenje lahko omejeno le na praktičnost dostave. Ker, napisati je bilo treba ravno tako kot prej. Le da je tipkovnica zamenjala nalivno pero oz. določeno pisalo. Edini, seveda nikakor zanemarljiv, prihranek je bil v zmanjšanju stroškov za kuverte, znamke, poštnino in seveda dodatno prihranjen čas vsakodnevnega obiskovanja pošte. Ampak, ne glede na sodobnost ali ravno zaradi tega, sem vseeno v… Beri me naprej …

V republiki Popoland je moj župan končno zasadil še zadnjo palmo in tako število le teh zaokrožil na 1000. Palme so zelo uporabne, saj ne dajejo ne sence ne plodov, zato pa vsrkava vsaka posebej 1000€ vzdrževanja mesečno. Dol mi visi. Ker imam svojo senco in plodove brez 1000€.
Šime iz našega naselja je končno spoznal Poldeta. Ki je mož Jožefe. Spoznala sta se ravno na sredini expresnega sexa s Jožefo. Šimeta že peti dan pričakujemo, da se vrne domov iz neznane smeri. Dol mi visi. Ker vem, da se Jožefo ne sme expresno in ker tečem hitreje kot Šime pa tudi kot Polde.
Moj župan ima najdaljši nos med župani, pa ne ker bi bil lažnjivec, ampak ker mu raste. Dol mi visi. Ker bo naslednje leto… Beri me naprej …

Predstava – okupacija Obale v 24 slikah – se približuje premieri. Kot tramontana, katero domačini opazimo že tam daleč v prihajanju. Saj veš, to je tisto, ko dolgo ni nič, potem pa vsega preveč. Še nekaj ur in poletje bo tudi uradno na stežaj odprlo svoja vrata in karavane se bodo začele premikati proti deželi planktona. Te selitve narodov so me od nekdaj privlačile. Naenkrat namreč tudi naša obalna mesta zaživijo v internacionalnosti, ki ponudi nova spoznanja na mnogih področjih. Od tistega, da imaš vse priložnosti spoznati drugačnost enostavnosti ljudi iz drugih držav, njih jezik in tudi nekaj navad, pa do tega, da si lahko ogleduješ vse modne hite tega poletja. In seveda vse vmes. Glavni namen velike večine kontinentalcev oz. foreštov, kot jim pravimo na Obali, pa je seveda pristanek na plaži. Nekje med Lazaretom in Dragonjo. Po izračunih na vsakega državljana naše podalpske pride 40 cm plaže v širino na kopnem, kateremu je dodano še morje, v dolžino pa kolikor pač zmoreš plavati. Vendar pa ne škodi pri plavanju v dolžino imeti smisel za orientacijo, saj lahko z nekaj zamahi preveč izzoveš… Beri me naprej …

Saj poznaš tisto “Poštar zvoni samo 2x”. No, moj poštar oz. pismonoša pa na mojem naslovu sploh ne zvoni. Pa ne ker ne bi hotel, ampak ker nima možnosti. Zvonec sem pač odklopil. Ker mi je ljubše slišati trkanje na vrata. Tako dobim takoj par odgovorov še preden odprem. Moram pa priznati, da je moj/naš poštar Marino prava živa legenda. In sploh si ne znam predstavljati, kako bo izgledalo, ko bo šel v penzijo. Saj ne,da je s temi mladci kaj narobe, ampak večini manjka tista, za starejše poštarje tako značilna karizma. Nekako preveč uradno in mehansko delujejo. In ko sem že pri zvoncu. Marino zvonca niti ne potrebuje. Že ko vstopi v uličico vsi vemo, da je prišel. Celo moja mačka. Začuda, še psi ga niti oblajajo ne. Kar je seveda redkost za poštarje. No, Marino namesto zvonca kar lepo… Beri me naprej …

Drage moje in dragi vaši. So dnevi. In so dnevi. In danes je (bil) dan. Ki je od mene, kot vedno v takšnih dnevih, zahteval fizično pripravljenost Ramba v vseh delih, spretnosti Indiane Jones-a in Eisteinove logike razmišljanja. Ja, za arhivirati nekaj potrebnih pečatov, katere ti prilimajo birokrati po uradih, mora človek res biti na vse pripravljen. In tako sem tudi štartal od doma. Že po nekaj metrih, ko sem iz ulice zavil na kolesarsko stezo ob cesti, je mimo mene pribrzel pilot na skuterju. Vztrajno je pritiskal na hupo ali kakor se pač reče tistemu trobentalu, ki je bilo več kot očitno namenjeno damici, ki se je zibala po pločniku na drugi strani ceste kakih petdeset metrov naprej. Čeprav je motorist v primerjavi… Beri me naprej …

Drage moje in dragi vaši – petek je !
Kar pomeni le, da bom začel takoj zdaj. Najprej bom do konca ugasnil sendvič in pojedel računalnik, potem bom povlekel še zadnji dim skodelice kave in spil cigaret, odtočil delovno vnemo in odpisal v školjko, se pogledal v frizuro in popravil ogledalo, oblekel športne copate in… obul trenerko, poljubil vrata in zaklenil drago,……in vikend se lahko začne. Naj bo prijeten tudi tebi.

On: Draga, lahko si bi privoščila en lep vikend.
Ona: Super ideja!
On: Dobro, vidiva se v ponedeljek…

Don Marko M

Zgodba o slovenskih lepoticah ima seveda nadaljevanje. Če so celjanke že najlepše, potem so mariborčanke tiste, ki poleg lepote premorejo tudi tisto, kar res obožujem. Sploh pri ženskah. Temperament. In v tem segmentu so me te vrle štajerke že zdavnaj očarale. Še vedno me. Čisti rock’n’roll ! Edina primerjava, ki je možna s celjankami se nanaša na flirtanje. Celjanke to sicer počnejo, osebno ali preko spleta, v vsaki razpoložljivi sekundi in ne le za hec temveč zato, da bi se lahko tudi že po nekaj minutah začela potešitev z izbrancem. Da je število ločitev ravno na celjskem v vrhu niti ne preseneča. Celjski bordel je v svoji bogati zgodovini pač pustil sledove. Mariborčankam seveda flirtanje ni noben tabu, se pa razlikuje od celjank. Ne padejo na kolena že po prvem flirtu. Ker se zavedajo krepkosti svojega temperamenta. In tudi ne poberejo vse… Beri me naprej …

Prvi septemberski dan pred leti je bil ravno tak, kot večina njih vsako leto na Obali. Čez dan je sonce še vedno udarno nažigalo, turistov je ostalo le še za vzorec, večeri in noči so že utripali v valu svežine. Lažje se je dihalo. A ne vsi. Mati najine hčerkice je v tistem popoldnevu začela zelo drugače dihati, medtem ko je voda odtekla. Ta trenutek sem, sicer v polni pripravljenosti, dočakal deseti dan po napovedanem roku poroda. Povsem mirno, čeprav so v meni bruhali vulkani pričakovanja, sem pograbil že pripravljeno torbo in s polžjo hitrostjo sva se odpravila do avta. Med potjo proti takrat novi porodnišnici na vrhu hriba je sicer par krat občasno spustila neke meni do takrat od nje še neslišne zvoke, ki pa so bili le uvertura nadaljevanju. V izolski porodnišnici smo bili res lepo, toplo sprejeti in medtem, ko jo je babica odpeljala v njeno sobo na priprave je do mene stopil doktor porodničar Marko in me vprašal : “Boš zraven pri porodu?” “Od začetka do konca” sem mu odvrnil. V simpatičnem nasmehu mi je še dodal : “Počakaj tukaj, da ti babica da navodila.” Čez pol ure se je prikazala babica in mi rekla, da bodo… Beri me naprej …

Morje, sonce, skala in jaz. Kamen na kamen. In ko sem bil že prepričan, da bom naslednjo urco razvajal svoja ušesa z melodijo morja in vetrom, ki me bo ravno prav kuštral, se moj pogled ustavi na osebi, ki se približuje. Korak je očitno usmerila proti meni. Temnolaska, lase tja do ramena. Noge do tal, ovite z mrežastimi črni samostoječimi nad petkastim obuvalom. Kiklca do nadkolena. V tesni rdeči oprijeti majčki zgoraj, ki je imela očitno tovarniško napako, saj je bila v prsih napihnjena. Iz tiste pravilno konfiguracije njenega obraza je štrlel nos grške oblike, lesk zvezdne noči v očeh in sočne ustnice, ki moškega ne morejo asocirati na kaj drugega kot na greh. Takoj in zdaj. Pa od kje so se znašli ti mravljinci zdaj na skali? Aja, so pod kožo. Mojo. Tega se bom malo težje znebil. Sicer, zakaj pa bi se. … Beri me naprej …

Uf, danes sem se stežka skobacal pred pc. Fjaka pač ne izbira kraja in časa. Tipkovnica se je kar izmikala prstom, moje misli pa so bile še vedno v počitnicah zadnjih desetih dni. Lepo je seveda spet prehitro  minilo. Kar je po svoje smiselno, saj lepo ni namenjeno razvadi ali navadi, ampak nepozabnosti trenutka. Ta pa lahko traja. Moja mala stalna princeska in večja nestalna sta si dali kar duška tudi pri kulinariki v teh počitnicah…. Beri me naprej …

Mojih seveda. Ker verjamem, da je imel prav vsakdo izmed vas svoje razloge za poroko. Kot jih imaš tudi ti, ki se še boš poročil/a. Ker, vedno obstaja razlog. Eh, že od plenic in smrkavega noska dalje sanjam, kako se bom nekega dne poročil na svojstven način. In temu primerno je programska shema izvedbe že izdelana. Sicer bo lahko moja bodoča na postavljeno programsko shemo podala tudi argumentiran ugovor morebitnih sprememb, a šele po izvedbi. Ker obožujem enakopravnost. Itak bo potem imela besedo sleherni dan, tudi ko ne bo vprašana. Tradicija pač. Razlogi moje bodoče, zakaj je izbrala prav mene, so njeni razlogi. Katere bo itak prej kot… Beri me naprej …

Hm, veš kaj je najlepše v očeh? To da vidijo vse kar hočejo in povejo tudi kar nočejo. Jaz jih sicer uporabljam tudi za branje, pa ne bomo zdaj v te podrobnosti. Vsaj ne toliko globoko. Pri svojih še vedno osemnajstih, sem to našo podalpsko prehodil, prekolesaril, preletel, prevozil in deloma tudi preplaval po dolgem in počez. Pa še gor in dol za nameček. Tudi ko sem šel v tujino in še bom, sem se ob povratku vedno razveselil teh naših naravnih lepot. Naravne lepote, da ti oko zatrepeta, dih zastane, nosnice se širijo in sline pocedijo. Ma ne, ne bom tokrat o vseh možnih naših naravnih lepotah, ampak le o tistih premičnih, ki, poleg navedenega, vzbujajo tudi apetiti. Za dober tek brez kasnejših prebavnih motenj. Premične naravne lepote naše podalpske seveda niso, kot bi večini takoj kapnilo,… Beri me naprej …

In medtem, ko že sumljivo število slovenceljnov razpreda o možnosti življenja v jamah, čeprav je luna bližje kot izgleda, sem sprejel enodnevno odločitev gojenja simpatije do nje. Do Barbike. Ker je tako ah in oh, pa tudi ker ima rojstni dan. Torej vsaj tisti en dan v letu, ko moramo moški ženskam praviloma posvetiti pozornost posebnih dimenzij – vsaj toliko kolikor je zvezd na nebu. V sončnem dnevu. Barbiki je končno, po več letnih naporih le uspelo, da mi je segla tja dol. Globoko dol. Tako globoko, da jo moram spraviti na površje. Zdaj, ko je postal Abraham tudi njen stalni partner, pa ji, že iz spoštljivosti, dolgujem tudi opravičilo. Kenu pa sožalje, ker ni več edini moški v njenem življenju. Od otroških let dalje sem jo namreč totalno… Beri me naprej …

Če živiš v prepričanju, da je bil fast food alias hitra prehrana izumljen zaradi tako ljubega izgovora, ki sliši na ime “hiter tempo in pomanjkanje časa”, potem seveda živiš v zmoti. Fast food je bil izumljen, ker ženske nimajo (več) pojma o kuhanju. Simpl. In seveda je znan tudi krivec – Američani. Pač ne gre, da bi direktno obtožil podalpska dekleta. Naj jim bo vsaj en izgovor na zalogi. Ker za večino ne vem ali so neposredno krive te (ne)sposobnosti po lastni krivdi ali zaradi nesposobnosti njih mater. Včasih izgleda, kot bi se čas ustavil tisti dan, ko so none umrle. In s tem njih nepogrešljive dobrote kuhinj, katere si lahko zavohal že na sto metrov preden si vstopil v hišo. Ampak, v čem je sploh finta ženske spretnosti kuhanja med… Beri me naprej …

V vasi, tik ob italijanski meji, kjer sem preživel glavnino svojega otroštva, je življenje teklo navidez počasi. A le navidez. Mularija smo si hitrost in pestrost kar sami zagotovili. In stari so vedno vedeli, kje nas lahko dobijo. Praviloma na placu, kamor smo oddrveli takoj po kosilu. Domače naloge so bile pač domače in zato so ostale doma. Ok, saj smo tudi po njivah kopali krompir in podobno, kar pomeni le, da še danes rad vidim krompir in koruzo na krožniku. A ne svojem. Preostali prosti čas pa smo mularija posvečali kreativnosti in športu. Partizani in okupatorji bi nam lahko zavidali na strategijah praktičnih prikazov bitk, tudi kavbojci in indijanci. Punce so bile naš vojni plen. Bohotna krošnja starega hrasta je služila… Beri me naprej …

Če je poljub greh, potem sem že grešil. In še bom. Če je poljub umetnost, potem sem (bil) umetnik. In še bom. Mogoče celo umetnik greha ali v grehu umetnosti. Ostajam neomajen, da je poljub najpomembnejši člen dotika med človeškima spoloma. Imam svoje utemeljitve. In ja, rad se poljubljam. O tem pa, kako in kako dobro pa nisem pravi naslov ocenjevanja. One že vedo. Ne bom se poglabljal v znanstvene utemeljitve, da je poljub evolucijsko orodje, ker je nenazadnje to njih delo. Niti v medicinske, ki utemeljujejo možne posledice poljuba. Dobro pa je vedeti. Da poljubljanje med partnerjema vzpodbuja izražanje genov imunskega sistema, kakor tudi, da poljubljanje dopušča tudi možnost prenašanja spolnih bolezni. Torej je lahko istočasno tudi orodje in/ali orožje. E ja, nikakor ne gre podcenjevati moči poljuba. Trdim, da Eva ni nikoli poljubila Adama. Bila je pač le prva ženska kurtizana, ki je… Beri me naprej …

Ha, končno. Po ne vem kolikem času sem se spet od srca nasmejal ob tv reklami. Vratija se Šime, di je bija….Ma kaj te boli k…c di je bija. Cilu noč na ruke ga gulija….. V totalen smeh pa me ni spravila izvirna vsebina reklame, kateri kakovosti, glede na njen končni namen, ne morem oporekati. Ne, smejal sem se, ker sem imel na izbiro jok ali smeh. In to samo zaradi ene drobnarije v omenjeni reklami – podnapisov. Podnaslovljena reklama. Noro. Nekaj totalno novega in prvič videnega na tv-jih v naši podalpski. Čeprav se tv in jaz res bolj malo gledava, pač raje delam otroke, sem si po tej reklami vseeno vzel cel večer časa, pa še naslednji večer a samo z enim namenom – da vidim še kakšno podnaslovljeno reklamo. Ker obožujem slovenske prevode iz tujih jezikov. Sploh na tv. In ostal razočaran. Ali pa vesel, ker je tista ribiška omenjena reklama še vedno prva slovenska reklama s podnapisi. In to s kašnim prevodom. Čista slovenščina brez… Beri me naprej …

Ko te zadane usodna privlačnost ostaneta samo dve možnosti. Ali se ji prepustiš ali pa zbežiš. Stvar drznosti. Čeprav so mi že vnaprej znane obredne skrivnosti parjenja Črne vdove. Možnost, da (na)jebeš pač vedno obstaja. Vsaka podobnost je zgolj simbolična. Ampak, ko mami omamno, premami. In če ni utemeljenih okoliščin, potem ni razloga pomisleka. Ta zgodba mogoče niti ne bi bila nič posebnega, če ne bi postopka izzivanja začela ona…. Beri me naprej …