Le še mini center v našem naselju me je ločil od kolesarjenja do doma, ko sem jo najprej slišal, malo kasneje tudi videl. Danjelco. Stala je tam ob steni njene firme in ga vlekla na polna usta. Res je hudič, če ga tudi ženska ne more popušiti kjer in kadarkoli. Sploh pa med delovnim časom. “Čao Marko”, mi je navrgla v vedno hudičevi navihanosti. Takšen tip ženske je za moškega vedno nevaren. Poleg navihanosti premore tudi totalno spretnost na vseh ženskih področjih, za nameček pa lahko dela po tri dela naenkrat. In vse kvalitetno opravljeno. Ti rečem, hudiček od ženske. Ni moškega, ki bi to krotil. “Kaj je mačka, imaš spet uradne ure?” sem zabrundal, medtem ko sem priprarkiral kar se da blizu nje. Še par cm pa bi jo pritisnil ob steno. ABS nekaj šteka. “Saj veš” je navrgla in… odpila požirek kafeta. “Ou, ma kaj ti delajo. Kaj ti ne dajo nič jesti?” sem se malo začudil. Vidno je shujšala.

Ko sva, pred mesecem, kramljala nazadnje, so njene hlače tesno oprijemale njeno pokončno čvrsto zadnjico in športne nožne mišice. Malo kateri moški bi ne bil pripravljen posoditi dlan, da ji očisti hlače. Na njej seveda. “Hujšam, veš.” “Kaj ne poveš. Kaj te je popadel sindrom ženskega ugajanja?” “Ma ne” se je nasmehnila,”malo sem zabušavala pri rekreaciji, pa na žurkah vse spraznila, pa se je nabralo.” “A tako. Ma zdaj lahko nehaš hujšati, razen če hočeš, da ti hlače same padejo. Ti, ma kaj zajema ta shujševalna?” “Ja, nič mastnega, dosti zelenjave, po en obrok na dan…” “Nič mesa torej?” “Ne.” Nič sladkarij?” “Ne.” “Nič sexa?” “Ne.”

Po zadnjem “ne” je po sekundi spoznala, da je odgovor prehitel misli in v nasmehu dopolnila : “Ma daj. Sex ostaja. Še več.” Pa lepo govorim, da ko ženska reče ne, pomeni ja. “Kaj pa rekreacija?” sem podžigal. “Zdaj ko je lepo vreme na bicikleto najmanj do službe in nazaj.” “Ok. Pazi, da me kje ne podreš.” Ne vem zakaj se je samo nasmehnila brez besede. Mogoče pa je spet hotela reči “ne”. Minutke so švignile, sploh med dvema, ki obvladata hitrost (po)govora. Ko je odhajala v svoj office, sem jo še enkrat pogledal. V ritko. Deformacija pač. Danjelca, ma takoj da jo vrneš v prejšnje stanje !

Saj ne vem, kaj točno se dogaja, ampak zadnje čase opažam kar nekaj damic nad 35, ki so bile še pred kratkim postavno elegantno (iz)popolnjene, kako shujšano vlečejo senco za seboj. Ki je verjetno lažja. Vdrta, prej napeta lica, pa še kaj drugega, pa verjetno tudi. Po drugi strani pa opažam vedno več skrajnosti med mladenkami. Ali totalno anoreksične, ali totalno okrogle. Ampak, kaj žene lepo zapolnjene damice, ki s takšnimi oblinami lahko navdušijo večino moških dlani, na hujšanje? Da ne omenjam posebej tistih nič več lesketajočih oči in energije kot lenjivci, ob hujšanju. Eh, vse je v glavah. Moje spoznanje je, da so bile in so tiste damice, ki so elegantno zapolnjene, bistveno bolj samozavestne in zabavne kot tiste preklaste ali tiste, ki hujšajo. Sploh pa si moški s slednjimi lahko nakoplje le žulje, ulkus in prazno denarnico. T.i. bio prehrana seveda zahteva svoj davek.

Čeprav ne razumem ravno kako je mogoče, da en kmet na tržnici prodaja svoj krompir in ostalo pod oznako BIO, medtem ko drugi kmet, ki ima od prej omenjenega njivo proč le sto metrov, ne prodaja poljščin pod to oznako. Seveda niti ceno. Odločitev ženske po hujšanju torej lahko povzroči zavist, pomanjkanje samozavesti ali pretirano gledanje modnih smernic. Vse troje seveda lahko združim v eno – konstantno shujšanje podstrešja. Zelo težko je namreč takšnim ženskam dopovedati, da shujšaš lahko največ ravno tako, da konstantno ješ. Prej več kot manj. A namesto tega večina raje najprej spremeni notranji videz hladilnika. Tam na policah, kjer so še malo prej kraljevale razne dobrote, se naenkrat pojavijo razni pro in bio napitki, ki niso nič drugega kot pobarvana voda.

To, da ostali družinski člani lahko le nemočno opazujejo takšno podob hladilnika niti ni tako pomembno. Iz družinskega menija izginejo sladke domače pečene dobrote iz pečice. Maščobe itak niso pomembne, ker puščava ne rabi vode. od nekod se pojavijo neki kao vitaminski shujševalni napitki. Ženska potem dodatno ugotovi, da mora začeti obiskovati fitnes ali kaj podobnega. Tudi sauna ni napačna. Seveda rabi ustrezno opremo. Tudi kakšno kolo za par tisoč evrov ne škodi, ker klet potem lepše izgleda, sonce pa mu škodi. Po dveh shujšanih kilogramih ugotovi, da ji je kompletna garderoba prevelika in jo je torej potrebno poosodobiti. In potem, po treh mesecih takšnega hujšanja, kjer shujšajo predvsem ostali družinski člani, s prijateljicami zaključijo, da jim je do štirih shujšanih kg lepo laufalo, ampak potem so se začeli kg vračati. Ob tem pa niti v sanjah ne bi priznale, da so bili tisti instant hamburgerji in sladice, katere so metale vase daleč od vseh oči, naravnost slastni. Ja, vse je v glavi. Preventiva pa je itak vedno cenejša kot kurativa. Če pa že mora biti ženska shujševalna, naj bo tista z lizikami. Brez pretiravanj seveda.
A je sploh kaj lepšega, kot videti shujšano ali (skoraj) anoreksično žensko ? Seveda je – kandalaber !

P.s. Tisti, ki hujšajo predpisano zaradi bolezenskih vzrokov, naj tega zapisa ne jemljejo osebno.

Don Marko M