Dragan Bulič alias Dr. B ni dobil le svojih 5 minut, ampak kar cel svoj mesec, pa še kaj zraven. Deloma zaradi minulega življenskega dela, deloma zaradi nepozabne izpovedi v svojem nagovoru ob podelitvi Viktorja za življensko delo 2009. Blogov nima časa brati in vendar je moj zapis prebral, čeprav v teh dnevih težko diha zaradi obleganosti. Naslednji dan sva se pogovorila in med ostalim, mi je obrazložil tudi, kaj je botrovalo mojemu začudenju njega obnašanja na podelitvi. Vsega seveda ne bom zapisal, ker ne verjamem, da bi si kdo vzel časa prebirati blog dobri dve uri, čeprav bi bilo zanimivo. Nekaj pa je nedvo(u)mno jasno – Dr. B res nima čisto nobenih napačnih misli in namenov do Plavega orkestra in… drugih pop rock glasbenikov Balkana. V resnici in bistvu je mavričen človek, odločnih načel in brez dlake na jeziku, čeprav dovolj politične retorike. Kakor je pred mikrofonom vsak torek po 22.30 v svojem ŠTOS-u na Valu 202, takšen je tudi v vsakdanu, kjer ga je že tombola videti brez kolesa ali na njem.
S tem intervjujem pa se, po nekaj letih premora, tudi dokončno vračam na novinarska pota. Kar pomeni le, da boš v prihodnje večkrat priča določenim drugačnim intervjujem drugačnih ljudi na mojem ravno tako drugačnem blogu. Pa še kje.
Zdaj pa, izvoli in se zapelji z Draganom Buličem, tako enakim, a tako drugačnim, vsekakor pa tistim, ki ga zdaj, tako trdega, ponosno drži v svoji desnici – Viktorja za življensko delo 2009.

Dragan, te je Viktorska slava že začela zanašati ?
Ne kaže dobro, saj se samo od slave ne da živeti.

Kako si se počutil pred, med in po Viktorjih ?
Odleglo mi je tisti hip, ko je šlo mimo. Težje je bilo prej, ker nisem smel nikomur povedati, da bom nagrajen. Zdaj je pa še težje, ker je toliko intervjujev.

Se zavedaš, da si prvi radijski glasbeni urednik na Zemlji, ki je dobil nagrado za življensko delo ?
Ne vem, če sem na Zemlji, sem pa prvi v Sloveniji. To pa tudi nekaj odtehta, čeprav je res, da mi direktor našega radia še ni uspel čestitati.

Na podelitvi Viktorjev me je v resnici začudilo le dvoje. Najprej to, da večina občinstva, med katerimi je bilo tudi kar nekaj tvojih medijskih kolegov in znancev, ni dvignila sidra ob tvoji podelitvi in so se zmigali šele ko si jih pozval. Vsekakor mislim, da je prav, da si jih podučil določenih manir v tem delu. Ampak, kaj si sploh hotel povedati, ko si omenjal ameriške prireditve in simbole, ki so svetlobna leta daleč od Viktorjev ?
Grammy je ameriška glasbena nagrada in velika večina je najbrž že pozabila, da smo od leta 1994 -1998 to prireditev direktno prenašali na moji TV. In ker sem te prenose komentiral, sem ta dva dogodka povezal. Sam za sebe nikoli nisem trdil, da sem legenda, to pravijo drugi. In v Ameriki legende pozdravijo stoje.

V svojem slavnostnem nagovoru si, v določenem delu, podal izjavo, ki že resno meji na pomanjkanje strpnosti. Zakaj misliš, da si slovenski glasbeniki zaslužijo več priložnosti nastopanja v naši podalpski kot pa tisti iz sosednjih balkanskih držav ? Mar niso tudi oni samo glasbeniki, ki navdušujejo določene poslušalce, kot so to počeli pri nas tudi Chris Rea, Joe Cocker, ZZ Top in bo še kdo ?
Na odru ni bilo časa da bi povedal vse, sem pa kasneje to razložil menadžerju Plavega orkestra in v drugih medijih. Izjava ni letela na kakovost izvajalce, tudi če bi bil tisto soboto na odru Čolić, Oliver ali Gibonni, bi dejal isto. Hotel sem povedati sledeče: Ali bomo kdaj doživeli, da se bo na podobnih prireditvah v Beogradu, Sarajevu ali Zagrebu kdaj pojavil tudi slovenski izvajalec.

Si bil kdaj na koncertu ali rtv gostil Plavi orkestar, Parni valjak, Ribljo čorbo, Bijelo dugme ali katerih drugih glasbenikov iz sosednjih balkanskih držav ?
Zadnja leta, odkar imamo svojo državo večkrat, kot pa prej. Parni valjak sem videl na poslovilni turneji v hali Tivoli in bilo je super, tudi Čorbo lani v Križankah z ženskim zborom iz Borovnice!!! Videl Gibonnija, Oliverja, Čolića, Bijelo dugme ( že prej in sedaj brez Bregoviča), Pro arte, Teška industrija…

Recimo, da imaš kot glasbeni urednik dve možnosti. Na eni strani imaš določene slovenske glasbenike, ki samo bentijo tudi čez balkanske glasbenike a sami dejansko ne naredijo nič, da bi dvignili lastno kvaliteto. In na drugi strani imaš drugačne, kreativne in samozavestne glasbenike brez predsodkov, kot TerraFolk, Perpetum jazzile, Elvis Jackson, itd, ki nastopajo povsod po svetu, tudi Balkanu, in so izjemno cenjeni tudi zaradi promocije Slovenije. Katerim od obeh bi ponudil več podpore tudi v radijskem programu ?
Na to bi težko odgovororil, ker pač svoj izbor na 1.pr. prilagajam poslušalcem. Njim Elvisa Jacksona ne morem vrteti, Perpetum jazzile pač. Radijsko opremo sem vedno prilagajal poslušalcem, ki plačujejo radijsko naročnino.

Mogoče veš, zakaj se na nacionalnem radiu, predvsem Valu 202, predvajajo in ponavljajo le določeni slovenski izvajalci ? Komercialne radie mi je že nerodno omeniti zaradi ponavljanj. Mar ni dolžnost ravno glasbenih urednikov, da poslušalstvu ponudijo v spoznavanje in presojo čim več kakovostnih različnih in raznolikih slovenskih izvajalcev določene zvrsti ?
Na to vprašanje ti ne morem odgovoriti, ker ga ne poslušam. Preprosto nimam časa. Vprašaj pri kolegu Andreju Karoliju.

Mislim, da si pravi naslov za to vprašanje. Mogoče veš vsaj približno, koliko izvirnikov skladb so si slovenski avtorji in glasbeniki “izposodili” v recimo Argentini, Mehiki, Turčiji pa še kje in jih potem samo preoblekli, se podnje avtorsko podpisali in jih tako zapakirane, celo kot hite, “prodali” slovenskemu občinstvu ?
Tudi tu moram reči ne vem, ker te glasbe, ki jo omenjaš, ne poslušam. Kaj mehiško-argetinskega še zavrtim, nisem pa se poglabljal, ali je kdo od naših kaj prepisal. Prej kaj anglo-ameriškega.

Koliko je lahko radijski glasbeni urednik podkupljiv s strani glasbenikov ali založb pri izdelavi glasbenega izbora za radijsko predvajanje ?
Pravijo, da smo pod kožo vsi rdeči. To se je dogajalo v Angliji in Ameriki, verjamem, da je možno tudi pri nas.

Nesporno je, da si za veliko število slovenskih glasbenikov v naši podalpski naredil ogromno pri njih promociji. Koliko iskrene hvaležnosti ti je bilo dejansko povrnjeno iz njihove strani ?
Kavica, pa morda šilce grenčice, pa plošča za spomin in seveda dejstvo, da smo po vseh teh letih še vedno prijatelji.

Praktično si obdelal vse nosilce zvoka od vinilk do USB ključkov. Katera oblika nosilca zvoka pa ti je najljubša in katera najbolj praktična ?
Ključke nikoli! Pričeli smo na vinilu, še posebno lepe so bile originalne ameriške plošče, že nekaj let pa me spremlja seveda CD.

Če bi kdaj izdal vinil LP Best of Dr. B, katere projekte svojega življenja bi postavil na A, katere pa na B stran ?
Na A vsekakor svojo radijsko oddajo ŠTOS (prej SOS), ki je lani praznovala 30 let, vodenje TV Sobotne noči, voditelj prvega večera Novi rock v Križankah, prireditve Prva liga za prvo ligo (štadion Olimpije), Ne čakaj na maj na Gospodarskem razstavišču, voditelj Rock otočec, voditelj 30 letnice Faraonov , finalist Osebnost leta 2003 na Valu 202, obiski koncertov in srečanja z nekaterimi tujimi glasbeniki in morda še kaj. Na drugi strani pa letošnji koncert Še pomnite prijatelji, ker smo prodali premalo kart.

Na koliko obratih se je in se vrti tvoj življenje. Na 45′, 33′ ali 78′ obratov ?
Kakor kdaj. Ta teden že ves čas na 45. Na 33 ko grem s prijatelji na koncert, še posebej, če gremo za dalj časa v tujino. Na 78 pa, ko bom toliko star.

Sex, drugs & rock’n’roll. Česa od tega se nikoli ne braniš ?
Ena in tri.

Komu se najbolj pozna, če kdaj vstaneš na levo nogo ?
Ko imam slab dan, sem lahko tečen in takrat me je najbolj pustiti pri miru. Ko mine, je bolje za vse.

Za koliko svežih oboževalk pa si bogatejši od Viktorja ?
Na Facebooku se javljajo dnevno, ampak enostavno ni časa, da bi pošiljal čestitke in pozdrave.

Obisk katerega koncerta se ti je najbolj vtisnil v spomin ?
Bilo jih je preveč in nočem delati krivice. No, omenil bi moj prvi večji koncert v hali Tivoli, ko je tam leta 1970 nastopila ameriška super skupina Blood, Sweat & Tears.

Meni je najboljši rock’n’roll komad vseh časov še vedno Woke up this morning by Nazareth. Kateri pa je tvoj ?
Odgovor bo isti. Ti pa čestitam za izbor.

Kateri letni čas ti najbolj “leži” ?
Jesen.

Če je že glasba tvoja prva ljubezen, katera pa je druga ?
Šport.

Katere anekdote iz svoje kariere ne  moreš pozabiti ?
Lani v Pistoji so me italijanski policisti pretipali, češ, pes je zavohal travo. Prepričal sem jih s tem, da je bil tudi moj oče pri policajih in da so Italijani dobri nogometaši.

Šport, sploh rekreacijski, je pomemben tudi za boljše počutje posameznika. Koliko pa daš ti športu in koliko šport tebi ?
Vedno sem mu namenil veliko časa, danes precej manj. Enkrat na teden tenis dvojic, res pa je, da sem vsak dan na kolesu. Tako bo do groba.

Komu bi najraje podal žogo in od koga bi rad, da ti jo poda ?
Gerdu Mullerju, ker sva bila isti tip igralca, najraje pa bi jo dobil od Messija.

Si navijač ?
Pasiven, razen ko gre za slovensko nogometno reprezentanco.

S tvojim kolesom sta tako združena, da samo še spiš ne z njim. Pred kratkim pa si je en barabin tvoje kolo izposodil za “nedoločen čas”. Pa misliš da ve, da je zdaj, ko si dobil Viktorja, tvoje kolo bistveno višje cene, če bi ga prodal ?
Ta, pred kratkim, je vseeno že toliko nazaj, da nima nobene povezave. Vprašanje je, če je tip še živ, ker je bil narkoman.

Se boš udeležil na Zemlji prvega kolesarskega Rainbow ON Tour v podporo splošni strpnosti do vsakogar in vsega po slovenski Obali v Juniju ?
Če bom zdrav in brez obveznosti, morda. Najprej bo treba priti do Obale in nato nazaj. Glede  na to, da še vedno nisem šofer, zna biti problem.

Ok, Dr. B, še enkrat čestitke za Viktorja, pa zahvala tudi, ker si si vzel dragocen čas tudi za te besede in bralce mojega bloga. Ker si sedaj dodatno moderniziran, se s še kakšnimi vprašanji ali pozdravi vsakdo lahko obrne nate tudi na tvojem FB profilu. Uživaj.
Vsem želim predvsem polne žepe, vse ostalo pride samo od sebe. In : Ostanite v cvetju!

Don Marko M