Včeraj sem bil cel dan v pričakovanju večernih nogometnih kvalifikacij za EP 2012. Pričakoval sem zanimiv, dinamičen in napet nogometni večer, po katerem si bom lahko oddahnil od butnskalastih provokacij dveh novinarjev Financ. In dobil sem ga. A v paketu, na žalost, tudi novo dozo butnglavcev, le da so tej šli še dlje od tistih dveh. Dosti dlje. Tako dlje, da obstaja resna možnost, da se bo Srbija izbrisala iz teh nogometnih kvalifikacij. Upam da UEFA v svojih sankcijah ne bo posegla tako drastično in tako kaznovala celo Srbijo zaradi peščice huliganov, ker to bi bila res škoda tako za nogomet, kot Srbijo samo. Čeprav je res tudi, da bodo srbi enkrat za vselej morali… začeti z odpravljanjem tistih nekaj huliganskih skupin navijačev, ki sramotijo celo državo.
Za spremembo se včeraj nisem odločil gledati naše reprezentance. To pa enostavno zato, ker sem vedel, da ne bom videl nič novega od njih, tisto kar sem že gledal pa me itak ni popeljalo v ekstazo navdušenja. Prej razočaranja. Pa sem vseeno v drugem polčasu pogledal kako je Estonija počela kar je hotela in zelo gostoljubno naši reprezentanci podarila še tisti gol, že ker ga naši niso znali zabiti.

V drugem polčasu pa sem gledal zgolj zato, ker se je tekma med Italijo in Srbijo, ki je bila označena kot derbi kvalifikacij, končala še preden se je dobro začela. In to v zahvalo vodji cca 100ih srbskih huliganov, katere je vodil Ivan. Ivan Grozni. Srbskih navijačev je sicer na stadionu v Genovi bilo nekaj manj kot 2000, a tudi vsi ostali, tako kot mi pred tv ekrani, so zgolj nemočno in zgroženo opazovali početje tistih 100tih in Ivana, ki je svoj spektakel začel še pred začetkom tekme, ko je splezal na varovalno ograjo in začel rezati zaščitno mrežo, da so potem baklje lažje poletele na igrišče.

Da je Ivan za svoje huliganstvo, s tisto peščico kompanjonov, dejansko bil poslan in motiviran od katerega politika v Beogradu je postalo kaj kmalu jasno, ko je začelo po stadionu odmevati ‘Kosovo je Srbija’. Zdaj sem že dovolj dolgo na tem svetu, da mi je povsem jasno, da navijaške, tudi nogometne, huligane v bistvu vodijo – politiki. Politiki tistih najbolj domoljubnih strank. In to pravilo se uporablja tudi v Sloveniji.
Svoje huliganstvo pa Ivan s podporniki ni začel šele na stadionu. O ne. V mestu se sicer ni kaj upal razgrajati, so pa modeli že pred tekmo pričakali avtobus reprezentance Srbije, ga ustavili, vstopili nič kaj prijazno in napadli golmana Vladimirja Stankoviča, ki potem, začuda, ni bil v prvi enajsterici.

Slika, katero smo potem gledali na stadionu je bila res žalostna. Ker je skupina Ivana še naprej raketirala vse okoli sebe ob že omenjenem skandiranju, so začetek tekme preložili za celih 40 minut. Svojo nekulturo pa so pokazali tudi italijanski navijači ob igranju himen tik pred začetkom, ko so prežvižgali igranje srbske himne.
In potem se je končno začelo. Že med igranjem himne je bilo zelo jasno opaziti odločnost v pogledih srbskih reprezentantov, da tokrat napolnejo mrežo italijanom. In tako so tudi začeli. Odločno, brezkompromisno. Jasno je bilo, da je le vprašanje minut, ko bodo s takšnim tempom povozili italijane na njih igrišču.

In potem se je, spet, zgodil Ivan s podporniki in nekaj poletelih raket na igrišče. Po pičlih sedmih minutah po začetku. Sodnik je potem, logično in odgovorno, zaustavil tekmo in sledilo je 15 minutno pregovarjanje delegatov, igralcev in varnostnih služb. Odločitev je padla in sodnik je označil konec tekme.
In medtem, ko so po tem italijanski reprezentantje prešerno tekli deliti svoje drese navijačem, so kamere kazale zmes žalosti, jeze in obupa v očeh srbskih reprezentantov, ki so sklonjene glave zapuščali stadion. In takšen pogled, z dodatnim vprašanjem v njem ‘Jebote, šta nam je to trebalo’, je bilo jasno videti tudi v očeh ostalih srbskih navijačev, razen tiste skupinice Ivanovih seveda.

To so opazili celo italijanski komentatorji, ki so sicer sprva, kar me je zelo zrevoltiralo, označili kar celo Srbijo za deželo huliganstva. Za kar so se kasneje sicer opravičili, saj jim je postalo jasno, da sto huliganov nikakor ne pomeni značaj vseh državljanov, v tem primeru Srbije.
Me je pa presenetila italijanska policija. Na stadionu namreč nikakor niso ukrepali proti Ivanu in njega skupini. Čeprav so imeli možnost sprazniti celo tribuno in tekma bi se tako odigrala. Ampak očitno so tudi oni začutili, da bi jim Srbi napolnili mrežo tistega večera. Jasno je namreč bilo, da bo sodnik, če ne bodo ukrepali, po pravilih prekinil tekmo in bo zmaga, sicer papirnata, italijanska.

In policaji niso hoteli izprazniti srbske tribune, so se pa postavili vse naookoli njih in se strpno sploh niso odzivali na provokacije, zadevo pa prepustili snemanju varnostnih kamer. In takoj po tekmi izvedli akcijo, od katere bi se morali tudi naši policisti naučiti ogromno.
Na osnovi posnetkov so namreč po tekmi sprožili akcijo iskanja Ivanovih huliganov. Blokirali so celo Genovo in po nekaj urah pohopsali vse tiste huligane in jih priprli. Ivana Groznega, tistega najpametnejšega ja, pa so izbezljali iz prtljažnika avtobusa.

Zgodba za Srbijo pa se žal tukaj šele začenja. Že v par dnevih bo namreč jasno, kakšnih sankcij vse od UEFE bodo deležni. Še prej pa bo jasno ali bodo v Srbiji še kdaj lahko obstajale skrajne navijaške skupine, saj ravno v tem trenutku poteka na srbskem ustavnem sodišču debata o predlogu prepovedi delovanja takšnih navijaških skupin v Srbiji, med katerimi so od Delij, Grobarov pa do Ultra boys, katere vodi ravno omenjeni Ivan Grozni – Ivan Bogdanov alias Coi.
Srbom zdaj najprej grozi odvzem treh točk iz te tekme oz. prepis teh treh točk italijanski reprezentanci. Skoraj obvezno jim sledi tudi zajetna denarna kazen, katero bodo plačali vsi srbi za vandalizem Ivanove skupinice. In v tem prvem paketu jim lahko dodajo še najmanj tri tekme igranja brez prisotnosti publike v Srbiji.

Lahko pa se zgodi tudi dosti hujši scenarij. Srbom se lahko odvzamejo vse do sedaj zbrane točke v kvalifikacijah ali polovico teh, lahko se jih celo izključi iz kvalifikacij, po najbolj črnem scenariju pa se Srbijo lahko za nekaj let izključi iz nogometnega zemljevida. In to zgolj zaradi Ivanovih huliganov, katere usmerja določena politična stranka. Sicer pa ne dvomim, da bo cela srbija v primeru slednjega črnega scenarija, sama poiskala Ivana in huligane in ne vem koliko jim bo potem še do navijanja – Ivanovim huliganom seveda. Kazni pa bodo deležni tudi Italijani, ker so pač to dovolili na stadionu.

Upam sicer, da bo UEFA Srbiji določila tisti prvi scenarij in dodatno pritisnila na organe v Srbiji, da uredijo te huliganske navijaške zadeve v določenem roku. Ker v primeru hujših sankcij bi svet nogometa res dosti izgubil, nogometaši in večina navijačev pa itak niso krivi za tiste huligane, čeprav jih bodo morali sami najprej izločiti.
Upam, da bo ta primer tudi v resen poduk in končno olajšanje pri odločitvi našim politikom, ki po nepotrebnem nekaj meljejo in razmišljajo ali bi sprejeli nov navijaški zakon v naši podalpski.
Prvi omenjeni scenarij pa bi bil bolj ‘zdrav’ tudi zaradi naše kvalifikacijske skupine, ker bi z morebitno hujšo kaznijo Srbiji naša skupina povsem izgubila smisel dramatičnosti in privlačnosti. Da pa bi se naši slovenski fantje še enkrat prešlepali na večje nogometno tekmovanje, tokrat EP, na račun tuje nesreče bi pač bilo enostavno res preveč.

Don Marko M