Bila je nekoč, vsaj zame, nepozabna Štafeta mladosti, simbol združevanja mladincev iz cele Jugoslavije, ki smo se vsako leto 25.maj/a združevali še bolj intenzivno na Dan mladosti, čeprav smo ta dan imeli praktično vsak dan – jaz sem ga imel tudi včeraj, pa danes in tudi jutri in tako vsak dan. Koristne prijeme se pač neguje. Tudi letos pa je, pred dnevi in že četrto leto zapored, krenila na pot iz praktično vseh bivših skupnih republik Jugoslavije neka druga štafeta – štafeta za Tita, kakor ji pravijo organizatorji. Slovenska in hrvaška je, kot skupna, krenila na pot iz Umaga v hrvaški Istri proti končni destinaciji – Beograd. Kot v nekih dobrih, drugačnih časih. Ampak mene je zanimalo če obstaja tudi zgolj slovenska verzija štafete za Tita v letu 2011. In ja, obstaja, kar ti, kot prvi v naši mali podalpski, predstavljam ravno na mojem blogu…
Da je spomin na Tita, tudi po več kot 30 letih še vedno živ, celo vedno bolj, tokrat ne bom posebej razpravljal, ker sem to že storil v tem zapisu. Da pa bo očitno ta spomin trajal še vsaj 10letja so več kot očitno poskrbela tudi določena društva iz vseh koncev bivše SFRJ, ki so pred leti začela poganjati Štafeto za Tita, kot spoštovanje in spomin na Tita, ki je že postal kultna osebnost zgodovine.

Osebno sem mnenja, da Štafete Mladosti in Štafete za Tita ne gre enačiti, čeprav ju na nek način tista ključna točka, torej spoštovanje do Tita, povezuje.
Štafeta Mladosti je bila namreč prvenstveno simbol mladincev SFRJ, ki je s svojim (po)potovanjem po jugi združevala milijone mladih od Vardara, pa do Triglava. To štafeto, katero s(m)o si podajali mladi iz roke v roko skozi nekaj tednov potovanja in pretečenih nekaj 1000 kilometrov, v vsakem vremenu, so praviloma lahko v rokah držali le mladinci, ki so ustvarjali posebne dosežke, tako v šoli, športu ali na drugih področjih, kar je še posebej veljalo za tistega končnega nosilca štafete, ki jo je ponesel po tistih zadnjih stopnicah maršalu Titu v roke.

Še danes se naježim, ko se spomnim tiste koreografije na stadionu JNA, kot darilo mladincev Titu ob njegovem rojstnem dnevu, predvsem pa trenutka, ko smo se vsi spraševali, ali se bo zadnjemu nosilcu/nosilki štafete začel tresti glas, ko bo Titu, poleg štafete, izrekel tudi besede v imenu vseh mladincev. Ja, nepozabno. Tito je pač bil in ostaja simbol varnosti in urejenega, spodobnega življenja za malega človeka.

Štafeta Mladosti je svoje temeljno poslanstvo, torej praznik mladih Jugoslavije, ko so, cel mesec Maj, po vseh mestih  vseh republik, potekale razne prireditve na to temo, opravljala še do leta 1987, potem ko je bila zadnja tistega Maja 1980 prekinjen a zaradi smrti Josipa Broza Tita, ko so se takrat nekateri mladinci, sedanji Janša, Bavčar in podobni odločili, da se slovenski mladinci ne grejo več Štafete Mladosti. To je bila seveda njih odločitev, brez splošne podpore vseh slovenskih mladincev.
In kot je Slovenija porušila Štafeto Mladosti, tako je porušila tudi Jugoslavijo in naprtila vojne grozote nekoč bratskim republlikam, ampak to je že zgodba za enega mojih naslednjih zapisov.

Leta so minevala in večini ljudi iz republik bivše skupne Juge je postalo jasno, da so jih politiki zavedli v neko brutalnost nesmislov in vojne samo njih interesov in povsem logično je postala primerjalnost spoštovanja do Tita še močnejša, kakor tudi do bratstva, čeprav se enotnost postavlja spet bolj počasi. Dejstvo je pač, da bomo po vsej verjetnosti vse bivše skupne republike to spet postale, le da v neki drugi EU skupnosti.

Ampak spomin na Tita bo živel. Nekateri so se povsem iskreno, nekateri pač zaradi političnih ambicij, lotili obeleževanja spomina na Tita in v ta namen, pred nekaj leti, na pot poslali Štafeto za Tita, katere končna destinacija 25. Maj/a je Beograd in kjer se zberejo štafete iz vseh bivših skupnih republik.
In letos, prvič v “samostojni” Sloveniji, bo Štafeta za Tita opravila svojo pot tudi po tleh naše male podalpske. Svojo pot bo tokrat začela in končala, kje drugje kot – na Obali.

Kot mi je razložil Jadran Poje, predsednik lani ustanovljenega društva Tito iz Izole, ki je v Izoli že odprlo spominsko sobo predmetov Tita, za kar imajo v Sloveniji edini dovoljenje Titovih dedičev, se bo Štafeta za Tita na svojo pot odpravila v sredo 25. Maj/a in istega dne pot tudi zaključila.
Mladinci in mladi po srcu, kakor tudi tisti, ki še vedno spoštujejo lik Tita, bodo Štafeto za Tita spravili v pogon v Piranu okoli 16h. V koraku jo bodo ponesli do naslednje postaje – Korte, torej bo potrebno tudi malo podvigov na vrh hriba, odkoder  bodo štafeto kolesarji popeljali na centralno prizorišče v – Izolo.

V Izoli, kamor je prihod predviden ob 18 uri, bo Štafeto pričakal podoba tistega, kateremu je namenjena, torej Tito, tokrat v podobi igralca Mira Markoča. Seveda je ustrezen tudi spremljajoči program, v katerem se bodo predstavljali tako partizanski, kot ostali pevski zbori, pa tudi za dodatno zabavo ne bo zmanjkalo. Točen program bo na spletu predstavljen  do konca tedna.
V Koper Štafete letos (še) ne bo, po mojem verjetno zato, ker še nimamo pravega župana, kar ga sicer nimamo že nekaj let, pa bomo že nekako.

25. Maj bo torej letos, prvič v zgodovini “samostojne” Slovenije, za Piran in Izolo, drugačen. In če te zanima ta prva pot Štafete za Tita, potem si seveda vabljen/a k ogledu tega dogodka, katerega imam sicer tudi sam namen spremljati, ker se, že zaradi lokal patriotizma, spodobi zabeležiti reportažo, kjer bo nedvomno prikazanega nekaj novega, drugačnega in verjamem tudi zabavnega.
Pa sem se, za konec, vprašal, kateremu slovenskemu voditelju ali politiku bi naša mladina lahko namenila namensko praznovanje in mu, za nameček, podarila še štafeto v čast. Moj odgovor, tovariš/ica, še vedno potuje v vetru – ker ta naša mala podalpska enostavno že vsaj 20 let nima voditelja, politikov pa…..no ja, tudi politikov nima.

Don Marko M