Če hočemo imeti večinsko in učinkovito vlado, potem so volitve neizbežne. Če hočemo imeti trezne in odgovorne politike, potem so volitve neizbežne. Če hočemo imeti politike spoštljive do lastnega naroda, potem so volitve neizbežne. Če hočemo politike, ki se ne bodo uklonili zunanjim pritiskom in ponosno (za)ščitili državljane naše male podalpske, potem so volitve neizbežne. In če hočemo politiko brez Viranta, Novakove, Erjavca, potem….

Ja, potem so volitve sploh ne samo neizbežne, ampak že nujno obvezne.

Od padca vlade je že 4 mesece, a predsednik vlade je še vedno – Borut Pahor. Ja, to zdaj ni več smešno, čeprav se Pahorju smeji. Jasno, da se mu smeji, saj bi mu lahko v trenutnem tempu parlamenta uspelo celo odpikati celoten mandat. Kar na prvi pogled izgleda noro smešno. Manj smešno in zelo noro.

Pahorju se tudi glede plače godi dosti bolje, kot prej, ko je bil “samo” predsednik vlade. Zdaj pospravlja v žep mesečno 8 tisočakov, ker ima pač še funkcijo svetovalca, poleg poslanskega statusa in še vedno opravlja dela predsednika vlade v odhodu. In tako bo vse dokler poslanci ne izvolijo novega predsednika vlade in večino novih ministrov.

In v tem času Pahor pridno vlaga in predlaga cele šope intervencijskih zakonov, ki so še njegova dediščina izpred volitev. Zanimivo, da te Pahorjeve zakone naši izvoljeni poslanci sprejemajo po tekočem traku in nimajo nobenih težav pri večinskih usklajevanjih.

Zakoni, katere sprejemajo, so hudi udarci za socialo v družbi, kakor tudi za podjetniški sektor, ki že itak razpada po šivih. Zakoni pač, ki (spet) koristijo predvsem bankam in EU, dosti manj ali nič pa državljanom naše male podalpske in podjetnikom. In Pahor ima teh zakonov v pripravi še za vagone nemško-franscoskega vlaka, kar pomeni, da mu utegne  uspeti vriniti v prakso tudi dodatno kopico Mussomelijevih zakonov.

Človek se potem vpraša, kako je sploh mogoče, da poslanci tako vneto sprejemajo zakone Pahorjeve zapuščine večinsko složno, obenem pa nikakor složno ne zložijo novega predsednika vlade, posledično vlade in ministrstev.

Razlog je verjetno precej banalen – novi poslanci bodisi nočejo, bodisi niso sposobni ali kar oboje, kreirati in sprejemati intervencijskih zakonov in ta del odgovornosti raje prepustijo nekomu, katerega itak ne bo več in bodo potem, ko bo narodu pošteno prekipelo, lahko rekli, da so tej zakoni Pahorjeva zapuščina. Kar seveda ne spremeni dejstva, da so jih ravno oni sprejemali.

A dosti bolj očiten je scenarij boja med Mussomelijem in Jankovićem. Američani nočejo Zorana Jankovića – ker se ga enostavno bojijo. Zavedajo se pač, da Jankoviću ne bi mogli vsiliti nič ameriškega, še hamburgerja ne, s tem pa bi se tudi končalo ameriško rovarjenje po slovenski grudi, ki nas je do sedaj že predrago stalo.

Jankoviću sicer nekateri generiki očitajo balkansko neuklonljivo držo, a prepričan sem, da naša mala podalpska, sploh v teh časih, potrebuje neuklonljivega, pravičnega, samozavestnega in odločnega vodjo, ki bo te svoje vrline vcepil tudi tradicionalno nesamozavestnim Slovencem. Janković lahko ustvari složno Slovenijo, kar pa sploh ne diši ne kavbojem, ne slovenskim političnim kavbojem.

Pahorju to ni uspelo, Janši pred njim tudi ne. Prav nobene možnosti pa ni, da bi te vrline karakterja kdaj prikazali Virant, Novakova in Erjavec. Janši, Virantu in Novakovi pač ne hodi po glavi nič drugega, kot pribijanje lastnega ljudstva na sramotilni steber in razprodaja Slovenije kavbojem. Erjavec je pa itak E rjavec.

Prihaja drugi krog volitev predsednika vlade, ki utegne biti združen z tretjim krogom. Prihaja torej nova verzija realiti šova norčevanja nekaterih poslancev iz lastnega ljudstva, ki ta njih norčevanja plačujemo. In če že poskušajo nekateri prikazati, da je bila prva lajt verzija parlament šova samo klon nekoč že videnega, potem bomo tokrat lahko videli tisto hard verzijo.

Čeprav bi si človek mislil, da bolj podlo Virantovo, Novakovo in Erjavčevo ne gre. Eeeeee, pa bo šlo. Le da bo tokrat vse odvisno od ene same majhne, a usodne malenkosti.

Virant, Novakova in Erjavec se namreč hudičevo dobro zavedajo, da se lahko, kar velja tudi za njih stranke, v tokratnem primeru neizvolitve predsednika vlade bodisi v drugem ali tretjem krogu, za večno poslovijo od parlamenta in gredo po poti Zares, LDS……v nepovrat torej.

V primeru neizvolitve predsednika vlade namreč nastopijo – nove volitve. In prepričan sem, da ne obstaja trezen, razumen, samospoštljiv in oplemeniten vrednot državljan naše male podalpske, ki bi na novih teh predčasnih volitvah dal glas Virantu, Novakovi in/ali Erjavcu. In tokrat se bo nad šou potezami omenjenih, v reševanju lastne kože, po mojem križal celo hudič osebno.

Sam sicer sploh ne dvomim, da bi imeli idealen parlament, če bi v njem sedeli zgolj poslanci PS, SDS, SD in SLS. Težko mi gre to z jezika, ampak moram priznati, da Janša enostavno mora biti v parlamentu, sploh, ker je že zdavnaj prebrana knjiga destrukcije in nenasitnega pohlepa, a, za razliko do Viranta in tistih omenjenih, tega Janša nikoli niti ni skrival. In v svoji predvidljivosti mu tu pa tam vseeno uspe povedati kakšno špicljevsko informacijo, ki lahko koristi tudi ljudstvu.

Tako, kot ne dvomim, da ljudstvo vse premalo uporabljamo možnost predčasnih volitev. Namesto, da bentimo nad raznimi Viranti in podobnimi, bi se morali zavedati, da imamo krovno možnost kadar koli sklicati volitve in preko njih odstraniti iz parlamenta razne Virante.

In če misliš, da so volitve drag šport, katerega si kao ne moremo privoščiti, potem mislim, da se motiš. Volitve nas res stanejo 4 milijončke, kar ni malo denarja.

Ampak, zaradi Viranta, Novakove in Erjavca vsi državljani pušimo itak 4 milijončke. Z eno samo razliko. 4 milijončke izgube, torej škode, nam omenjeni pridelajo za vsak dan posebej. Zdaj pa seštevaj. Saj niso bili zato izvoljeni, kajne ?!

Nove volitve pa bi po mojem morale biti tudi ne glede na izid tega drugo, tretjega kroga poslanskih volitev za predsednika vlade. Ker je jasno, da Virant, Novakova in Erjavec nimajo namena nikoli odnehati s svojim svinjizmom, torej nimajo kaj iskati v parlamentu, razen v dnevih odprith vrat za državljane.

Ker, če nismo sposobni izbrati in/ali zamenjati kadarkoli politikov, ki so zgolj škodljivci, namesto, da bi delali za in v imenu lastnega ljudstva, potem ni nič narobe s tistimi takšnimi politiki – je pa vse narobe z nami.

Don Marko M