Evo na, pa je šlo. Ta dva poletna meseca sta švignila z Boltovo hitrostjo. Nesramno hitro. Če je še moja mularija prijavila, da ni pošteno, da se je tako hitro končalo, potem bo držalo. Priznati moram, da se zadnjih 10 let, več mi med ušesi niti ne nese, nisem imel tako pestro zabavno, kot to poletje. Zvezde so se enostavno poklopile……

Čeprav sem prepričan, da se bom(o) v morju namakali tudi do konca septembra, kar je tudi edini zastonjkarski kao privilegij življenja na Obali, smo se na družinskem srečanju to soboto tudi uradno poslovili od poletja. No, glavnine tega.

Poslovili pa smo se, zvesti Primorski tradiciji, udarno pojoče, kot smo začeli. Mladina mora pač ohraniti spoštljiv odnos do naše edine prave zgodovine. Prav prileglo je sprostiti glasilke po celo dnevnem med družinskem prazničnem pikniku, ping pong turnirjem in norenjem z mularijo. Mislim, da naslednji dan ni bilo mišice na meni, da ne bi vedel, kako ji je ime….

Da bo nekaj drugačnega v teh počitnicah sem sicer posumil že na začetku, ko sem razmišljal, da bi pa letos bilo mogoče kar ok, če bi si, po 10 letih, omislil kopalke. Takšne, čisto taprave in kolikor se da drugačne. Sem pač ljubitelj eksotike. In tako se je moj izbor kopalk v finalu omejil najprej na ta model :

In za vsak primer sem izbral še “zlato” rezervo….

Končalo pa se je tako, da sem po dobrih 20 minutah, v katerih sem obredel kar tri trgovine, kar je moj absoluten rekord obiskovanja trgovin ko gre za konfekcijo, ugotovil, da v tem poletju izbranih kopalk niti pod razno ne bom srečal v trgovinah. Vsaj v Kopru ne. In tako sem, spet, preživel poletje brez pravih kopalk…..

A zato po drugi strani v nepozabno dobri družbi, praktično vsak dan posebej in vse dni skupaj in zato se za nepozabne trenutke zahvaljujem družinskim članom, (družinskim) prijateljem in znancem, kakor tudi blogerskim kolegicam/kolegom in bralkam/bralcem bloga, ki ste si vzeli čas za skupno zabavno preživete trenutke tega poletja. Lahko ponovite kadarkoli…..

In tako je spet napočil čas za jurišanje na nove zmage. Medtem, ko je mlajši mladinski družinski kader dobesedno poletel na začasno delo v deželo kraljice Elizabete II. Britanske , ker imajo pač Janševih kozlarij poln penis, pionirski del nadaljuje učne zgodbe.

Moja mala Carica je ugotovila, da je izjemnega pomena nalakirati nohte za prvi šolski dan, ker to kao pomeni, da je, že od prvega šolskega dne, ko praznuje tudi rojstni dan, odločena (spet) biti odlična, čeprav ji skozi tupim, da je meni čisto ok tudi če same dvojke prinese domov. Jaz sem recimo v osnovni šoli videl 5ico takrat, ko sem seštel pet 1…..

In svojih uvodnih 5 minut v javnem izobraževanju je dočakala tudi moja najmlajša in najmanjša Koki. Danes je namreč prvič stopila v – vrtec. Bemti, ampak res, kako šiba ta čas. Zdi se mi, kot bi ji šele včeraj prerezal popkovino na porodu…..

Priznati moram, da je tudi Koki opravičila DNK zasnovo in samo še dodatno potrdila moj ponos na moje potomstvo. Že po prvih 15ih minutah v vrtcu ji je namreč uspelo, v manirah alfa samice, dobesedno postrojiti polovico skupine “sotrpinčkov”. Mislim, da nimam razloga za skrbi, česar seveda ne upam trditi za vzgojiteljice…..

Ja, še bo pestro. Poletje se nadaljuje……tipkanje po blogu tudi…..revolucija pa začenja…..

Don Marko M