Po drugem predvolilnem soočenju na nacionalki, katerega sem si ogledal, tokrat neparlamentarnih strank, si upam trditi – novinarji in uredniki nacionalke, zadolženi za ta soočenja, velja tudi za MMC, že prav nesramno in očitno ignorirajo nove neparlamentarne stranke, obenem pa zelo odkrito podpirajo skorumpirane dosedanje parlamentarce, ki so praktično uničili našo državo…..

Od novinarjev nacionalne rtv, z MMC vred, financiranih s strani in v službi državljanov, seveda povsem logično pričakujem brezkompromisno razgaljanje skorumpiranih političnih lopovov, ne pa njih zagovarjanje z novicami, ki sploh niso novice, čeprav izrazito naklonjene podpori tudi skoumpiranim zapornikom. Zakon o rtv bo treba brez dvoma spremeniti, pa ne le v delu rtv naročnine, ampak predvsem v delovni odgovornosti že preveč novinarjev/voditeljev nacionalke, ki si enostavno ne zaslužijo prejemati plačo.

Tanji Gobec, tokrat brez Ladike, je spet uspelo izkazati očitno naklonjenost skorumpiranim lopovom v odhajanju, saj je neparlamentarnim kandidatom že samo ob omembi bratuškove, že skoraj histerično hitela skakati v besedo, da pa o tem se ne bo govorilo. In ker je bratuškova najbolj nesposobna ženska v naši mali podalpski vseh časov, potem je lažje razumeti Gobčevo v podpiranju enakosti.

Neparlamentarne stranke še edine trezne

Prave dimenzije vrednosti neparlamentarnih strank, ki so se predstavile v tokratnem soočenju, bi sicer lahko dokončno spoznali šele z neposrednim soočenjem s parlamentarnimi strankami v odhodu, a ker si nobena naša rtv noče privoščiti tega razkošja užitka gledalcem, lahko rečem le – neparlamentarne stranke so svoj nastop opravile z odliko.

Za spremembo in veliko razliko, so se neparlamentarne stranke posvetile predstavitvam svojih programov in prav z užitkom je bilo poslušati večinoma trezne ljudi, ki so izkazovali vso potrebno skrb in odločnost za reševanje prihodnosti naše male podalpske.

Najlepše pri vsem pa je bilo, da, razen Jelinčiču, nobenemu drugemu trenutno neparlamentarnemu kandidatu/stranki ni moč očitati skorumpiranih političnih dejanj in namernih uničevanj države in državljanov, kar je (bila) samoumevnost vseh parlamentarnih od 91 do danes.

Od tokratnih neparlamentarcev – Boruta Jakopina (Piratska stranka Slovenije), Zmaga Jelinčiča plemenitega (Slovenska nacionalna stranka), Dušana Egidija Kubota – Totisloja (Enakopravni deželani – Naprej Slovenija), Milana Brgleza (Stranka Mira Cerarja), Igorja Šoltesa (Verjamem), Violete Tomič (Koalicija Združena levica) in Vlada Čuša (Zeleni Slovenije) – sem v dobri uri slišal več pametnega in treznega, kot od vseh dosedanjih parlamentarcev, po moji oceni pa si sedeže, za evolucijo parlamenta, zaslužijo – Piratska stranka, Združena levica (ZL) in Stranka Mira Cerarja.

Čeprav me Brglez (SMC) s svojo nesigurno retoriko, v kateri je bilo preveč krat uporabljeno “če bo ocenila stroka” ni ravno prepričal v neke velike spremembe, kar sicer mislim tudi o nastopu Tomičeve, pa so me spet in znova prepričali Pirati oz. njih Jakopin.

A najbolj pomembno je, da so se vsi trije odločno strinjali v ključnih točkah, ki so nujno pomembne in potrebne za reševanje države.

Odločen boj proti korupciji in skorumpiranim

To je bila ključna točka, ki me je zanimala. Rak rana in glavni razlog propada države in porivanja državljanov v revščino, obenem pa Slovenija vodilna država po korupciji. Smo se za to borili ?

Korupcija in skorumpirani parlamenatrni (politični) lopovi skupnega premoženja so namreč do sedaj nagrabili že preko 10 milijard vsega nekoč našega in jasno je, da bodo tej osebki za to početje morali odgovarjati državljanom, moralno in materialno, tudi z odvzemom premoženja. In to v najkrajšem možnem času.

In ta boj mora biti brezkompromisen in brez vsakih odpustkov ali milosti do skorumpirancev, nenazadnje so nam ukradli in uničili plače, zdravstvene storitve, šolske malice in šolstvo, našim potomcem uničili prihodnost, ukradli državljanom dostojanstvo in ljubezen do domovine….

In ja, kdor ne zmore pojasniti izvora svojega premoženja, tako v Sloveniji kot na računih v davčnih oazah, ta je ravnal koruptivno in njega premoženje mora postati last države, država pa ga proda za plemenitenje proračuna.

Osebna odgovornost

Ta predlog Jakopinove Piratske stranke me je pa sploh navdušil. Pomanjkanje osebne odgovornosti, ne le med parlamentarci, je namreč pripeljalo do nenadzorovane korupcije. Posledice pa so vidne in znane.

In tam, kjer ljudje nimajo samovgrajene osebne odgovornosti, jo je pač treba zakonsko določiti. 20 let neodgovornosti preveč je namreč toliko preveč, da je treba obrniti ploščo.

Za svoja dejanja je pač treba odgovarjati. Moralno in materialno. In brez izjem. Dodatno pa je treba zelo nedvoumno jasne zakonske temelje osebne odgovornosti vgraditi za uslužbence JS, s parlamentarci vred. Nekateri uslužbenci JS oz. kar preveč njih namreč še vedno živi v nekem filmu nedotakljivosti, četudi delajo (namerno) škodo na delovnem mestu, torej delajo škodo vsem državljanom.

Bemti, pa še v socializmu je bila osebna odgovornost na neprimerljivo višjem nivoju, kot je danes v tej naši vukojebini.

Obdavčitev Cerkve in legalizacija trave

Ja, tudi sam že leta trobim, da sta tidve točki zelo pomembni za zajetno polnjenje našega proračuna. Nobenega razloga namreč ni, da bi bila Cerkev pri nas oproščena davščin in plačil za svoje premoženje in storitve. Tako se namreč izvaja korupcija in namerno diskreditira vse podjetnike, ki izvajajo svoje dejavnosti in morajo državi vse poravnavati.

Prej kot bomo, na polno, kot za ves gospodarski sektor, obdavčili v enaki meri poslovanje Cerkve in njenega premoženja, prej bomo ustvarili pravično družbo. Ali naj velja za vse enako, ali za nobenega nič.

Legalizaciji marihuane, v medicinske, rekreativne in gospodarske namene, pa se itak upirajo le skorumpirani farmacevstki lobiji preko skorumpiranih parlamentarcev. S tem pa največ izgublja država in državljani. Zato ZA legalizacijo marihuane v vseh oblikah, takoj in prednostno, da bomo imeli vsi državljani nekaj od tega.

Privatizacija državnega premoženja – seveda ne

Tudi tukaj je Piratska stranka pobožala moje stališče – absolutno proti privatizaciji javnih podjetij, ki predstavljajo strateško infrastrukturo – npr. železnice, letališče, Luka Koper, Telekom….Za preostala državna podjetja, ki poslujejo negativno in niso vitalnega pomena za državo in državljane pa se lahko pogovarjamo in privatiziramo, a nikakor tistega, kar prinaša dobre donose državi. Podobno stališče je podal tudi Brglez SMC.

Mislim, da bi moralo biti vsakomur jasno, da je država, ki proda svoje vitalne organe, kot so telekomunikacije, železnice, letališča, luke – mrtva država.

Glede tega so si enotni tudi najbolj vplivni svetovni ekonomisti – privatizacija je rešitev za kratek čas, dolgoročno pa pomeni pogubo. 1x ko prodaš, to pomeni, da tega nimaš več, pa čeprav si 10letja ustvarjal. Res pa je, da je treba biti s svojimi državnimi podjetji dober gospodar, a zato se ga ne proda, ampak zamenja vodilne kadre in kaznuje zaradi nesposobnosti in/ali namernega uničevanja skupnega premoženja, s sposobnimi, ki gospodarno in vzorno skrbijo za ta podjetja, da prinašajo dobiček podjetju, zaposlenim in celi državi.

Proti privatizaciji naših vodnih virov

Pred grožnjo EU birokratov, ki milo rečeno poskušajo podariti vodne vire članic določenim korporacijam, predvsem tistim iz dežele kavbojev, je naša mala podalpska ravno tako ogrožena, kot ostale članice. In če se sds z bratuškovo klanja tem korporacijam in bi jim dovolili privatizacijo naših vodnih virov, pa neparlamentarne stranke nimajo nobenih pomislekov.

Naše vodne vire je treba zaščititi pred tujim pohlepom, tako z Ustavo, kot tudi vsemi ostalimi razpoložljivimi načini in sredstvi. V tem so si tokratne neparlamentarne stranke povsem skladne in enotne. Po mnenju SMC so naši vodni viri strateški interes države, Piratska stranka pa poudarja, da je naša pitna voda človekova neodtuljiva dobrina.

Proti birokraciji poneumljanja

Birokracija, katero so izoblikovale dosedanje parlamenatrne stranke, je dejansko velika ovira tako za vsakdanje življenje državljana, kot za podjetniški sektor. Zato je Piratska stranka napovedala boj tudi na tem področju in sicer z debirokratizacijo in znižanjem davkov pri podjetjih v nastajanju.

Tako, to kar so v tem soočenj predstavile neparlamenatrne stranke v svojih programih je dejansko vse tisto, česar niso parlamentarne v vseh letih skupaj, obenem pa je to tisti prvi nujno potreben korak, ki zagotovlja reševanje iz brezna in korakanje proti transparentni, zdravi in uspešni državi ter družbi.

Transparentna, zdrava, posledično uspešna država, s takšnimi državljani, pa zagotavlja razvito družbo, visok in cenejši življenski standard, urejeno zdravstvo, šolstvo in vse potrebno, za dostojno življenje.

Stare skorumpirane stranke tega ne ponujajo enostavno zato, ker tega niso sposobne in si dejansko sprememb na bolje ne želijo, ker potem ne bi mogli več uničevati države. In takšni so tudi njih volilci.

Tokratne neparlamentarne stranke, predvsem Piratska stranka, ZL in stranka Mira Cerarja pa vse to odgovorno ponujajo, z besedami in dejanji vred. Vsakemu, ki ljubi to domovino in sodržavljana, ter hoče napredek, je jasno, komu bo oddal svoj volilni glas. Ne skorumpiranim – DA transparentnim !

Don Marko M