Ko si včasih ogledam nesporna dejstva zgodovine naše male podalpske v SFRJ sem v resni dilemi, ali naj se smejim ali (z)jokam. Šele ko si ogledaš državljanski zagon v socializmu, ustvarjalnost, kreativnost in složnost, ti postane marsikaj jasno….

Predvsem, zakaj so se prav vse strankarske oblike v našem parlamentu 27 let trudile, in se še, omejevati in prepovedovati predstavitve dosežkov naše male podalpske v socializmu, naše zgodovine. Trudijo se brisati dosežke Slovenije v socializmu, tudi NOB, ker jih je sram. Ker se zavedajo, da so povsem nesposobni ponuditi in ustvariti več in bolje, kot je to bilo v socializmu.

Skratka, ker so popolni luzerji, ki brezvestno samo molzejo v socializmu ustvarjeno, brez vsake sposobnosti vizije in dejanj ustvariti nekaj več in bolje. Pljuvajo čez socializem, a v bistvu še vedno živijo na njegov račun. In to zelo dobro in udobno….

Ne, niti pod razno ne namigujem, še manj nostalgiram, da je socializem rešitev za Slovenijo v prihodnosti, le gola dejstva dveh obdobij primerjam. Razumem pojem minljivosti, pač bilo lepo in šlo. Kot prva ljubezen. Še več, zelo sem prepričan, da večina današnje strukture prebivalstva naše male podalpske niti pod razno ni primerna za socializem.

Ker socializem pač ni sodobni neoliberalizem, v katerem neki tranzicijski tajkunčiči molzejo državna, torej državljanov, sredstva za svoje delovanje, dobičke si pograbijo zase, izgube pa ruknejo spet državi, torej državljanom, na pleča v (od)plačilo. Tako je preživel kapitalizem, edino tako živi neoliberalizem, le da je slednji izničil tudi vsako spoštovanje do delavca.

Ker tudi vsak socializem ni socializem in Titov socializem je bil unikaten, nedosegljiv številnim drugim socialističnim državam, da o kapitalističnih niti ne govorim. Titov socializem je pač zahteval tako malo, a obenem tako dosti od človeka.

Predvsem je, za stvaritev napredne družbe, zahteval polno odgovornost od in do posameznika, družbe in države, jasna dejanja, brezpogojnost, liberalnost, ateizem, vizijo, zavest, pripadnost, neuklonljivost, vztrajnost, pravičnost in predvsem ponos in jajca. In jajca. Bikova. V zameno pa je takšen Titov socializem vračal ogromno tako posamezniku, kot celotni družbi.

Država tako samozavestnih državljanov, kot je bila SFRJ, z njo pa tudi Slovenija, je bila istočasno vzor celemu svetu, a tudi trn, kaj trn, kol v peti nekaterim državam Zahoda, ki so samo čakale, da Tito, še vedno največji svetovni vodja, odide v druge dimenzije.

Ne, Titov socializem ni propadel, brez njegovega vodstva je le zaspal. In še vedno spi. Čaka neko zrelo, odgovorno družbo. Medtem pa tisti v socializmu povsem nezaslužni ali celo niti rojeni grabijo njegove plodove že 27 let. Ker jim narod dovoli. Pa čeprav je jasno, da jim ne bo uspelo nagrabiti vseh plodov ustvarjenih v socializmu niti naslednjih 500 let.

Ker v 45 letih socializma ni minilo leto, mesec, praznik, da ni bila zgrajena nova šola, bolnica, športna površina, gospodarski objekt, kmetijska površina, cesta, železnica, itd., predvsem pa se je skrbelo za zdrave medčloveške odnose, in na praznične dni so lokalni in državni politiki ponosno otvarjali in predstavljali nove delovne zmage, ne pa kot tej naši “osamosvojitelji” že zadnjih 27 let, ki zgolj moralizirajo o izkoriščanju delavskega razreda, za kar so sami najbolj zaslužni.

Ljudska sloga in moč vedno močnejša od vseh milijard denarja…..

In ker je tokrat govora o železnici, se na kratko povrnimo v le eno velikih delovnih zmag socializma.

Pisalo se je leto 1946. Praktično cela SFRJ, vključno z našo malo podalpsko, je bila dobesedno razsuta, uničena po 4ih vojnih letih, ko je okupator, z njim pa domači izdajalci (domobranci, RKC…) uničeval tudi slovenstvo, naši partizani/borci NOB pa so jih učinkovito porazili.

A vse je bilo treba začeti znova, vse, iz ruševin v to, kar danes gledamo. In tako je Centralni odbor Združene zveze protifašistične mladine Jugoslavije v imenu celotne mladine Jugoslavije obljubil, da bodo v enem letu zgradili železniško progo Brčko–Banovići, dolgo 92 km.

Marca 1946 so mladinci pozvali k prvi mladinski delovni akciji v SFRJ vse mladince, istega meseca je gradbeni oddelek Ministrstva za promet začel in tudi končal elaborat o gradnji železniške proge. Cena projekta je bila določena na 600 milijonov dinarjev, a ker takoj po vojni tudi denarja ni bilo, je Tito od nekod uredil 200 milijonov za material, prehrano in ostale stroške delovnih brigad, vse ostalo pa so mladinci naredili dobesedno na roke. In na juriš za domovino…..

1.aprila so potem mladinske brigade po celi državi začele priprave in 1. maja – na praznik dela – so roke 63.000ih mladincev, med temi tudi 6220 Slovencev, zasadile prve krampe in lopate v traso nove proge Brčko–Banovići, samokolnice so vozile neutrudno.

Delalo se je udarniško, s pesmijo, veseljem, da so koristni domovini in skozi tisoče nabranih žuljev so izkopali 1,5 milijona kubičnih metrov zemlje in kamenja, zgradili 300 nasipov, 2 predora v skupni dolžini 667 m, 22 mostov v skupni dolžini 455 m, postavili 2100 električnih in telefonskih drogov, sezidali 177 zgradb, položili 92 km pragov in tirov.

Celih 92 km je bilo eno samo gradbišče mladinske zagnanosti, nenazadnje je bilo praktično vse odvisno predvsem od njih delovne vneme, če upoštevamo, da je bilo na celotnem gradbišču od strojne opreme zgolj 14 kompresorjev, 21 mešalcev betona, 13 drobilnikov, 23 buldožerjev in 14 črpalk, vse ostalo so jurišali brigadirji z lopatami, krampi, samokolnicami in svojimi žulji.

Gradnjo proge, ki še danes služi svojemu namenu, so mladinski udarniki zaključili 4.novembra 1946, torej v pičlih – 6ih mesecih. 92 km proge zgrajene v – 6ih mesecih…..Železniško progo Brčko – Banoviči so potem slavnostno odprli 7.novembra 1946, kar je bilo celo celih 22 dni pred predvidenim zaključnim rokom izgradnje…..70 let kasneje proga še vedno stoji in funkcionira, Titova mladina pač….

Udarniških zmag mladinskih delovnih brigad, ki so dobesedno z lastnimi žulji gradili tovarne, šole, bolnice, stanovanjske objekte, ceste in vse kar je bilo za graditi, torej gradili so domovino iz nič, tudi to našo Slovenijo, je ogromno in ta njih dejanja izjemno spoštujem in sem jim zahvalen. Zelo. Vsak državljan naše bivše skupne SFRJ in naše male podalpske bi jim moral biti zahvalen in ponosen nanje.

A če si mislil/a, da je bilo mladinsko udarništvo gradnje proge Brčko – Banoviči izjemno, le kaj potem porečeš na tole…..

Po Sloveniji, Hrvaški in BiH so po koncu 2.svetovne vojne ostale železniške proge, katere so bile izgrajene še v času Avstro-Ogrske. In bolj kot uporabne, koristne, so bile neuporabne, saj so bile ozkotirne in neprimerne naraščajočemu prometu.

Mladinske delovne brigade so tako vse te ozkotirne proge, poleg novo grajenih, zamenjale in gradile normalnotirne proge. In ena takšnih se je zgodila tudi na relaciji Bosanski Šamac – Sarajevo.

Spet je bil 1.april, a tokrat leto 1947. Čas prve 5 letke Jugoslavije, katere primaren cilj je bil industrijalizacija in elektrifikacija države. In spet je bil čas, ko so mladinske delovne brigade zagnale nov juriš – tokrat so gradile 239 km normalnotirne proge……239 km….Šamac – Sarajevo….

Mehanizacije je bilo tokrat nekaj več, saj so iz cele Jugoslavije pripeljali 539 tovornjakov, 106 buldožerjev, 90 kompresorjev, 93 mešalcev betona, 20 transporterjev, 118 agregatov, 21 drobilnikov in 19 traktorjev…….

A glavnino dela so spet udarniško opravile delovne roke preko 212.000 mladincev iz cele Juge, med njimi tudi 5.842 brigadirjev iz 42ih držav sveta, ki so s krampi, lopatami, samokolnicami udarniško jurišali na nove zmage svoje domovine. Dobesedno so tekmovali med seboj, kdo bo prejel udarniško priznanje……

Delali so 24 ur na dan, v 3eh izmenah, razbili preko 94.000 m3 kamenin, prebili 9 predorov skupne dolžine 2.267 m, med njimi tudi predor Vrandukt 1.534 m, ki je največji objekt na tej progi in obenem vzorčen dokaz ljudskih podvigov, saj so iz njega nakopali 62.519 m3 mase hriba, obzidali pa ga s 12.890 m3 betona, zgradili so tudi 17 mostov preko rek, skupne kovinske konstrukcije 1.330 m, 110 gradbenih objektov in seveda – 239 km proge.

Da je delo nemoteno potekalo je bilo na trasi postavljenih 25 medicinskih ambulant s 2.500 posteljami, zdravniki in ostalim tehničnim osebjem (vsi prostovoljci), zgradili in opremili so 600 barak za nastanitev brigadirjev, uporabljali so tudi 1.000 hektarjev rodovitne zemlje ob progi, na kateri so gojili zelenjavo za potrebe prehrane mladincev.

Poleg tega, da so imeli mladinci tudi možnost zabave, kulturnih dogodkov, je bila ta delovna akcija, kot številne druge, tudi poučne narave, saj so učitelji v času akcije naučili pisati in brati 15.876 mladincev, kar je bilo 87 % od vseh nepismenih na akciji, obenem pa so izvajali tudi 41 različnih strokovnih tečajev, preko katerih se je 12.500 mladincev po zaključeni akciji zaposlilo v svojih mestih kot kvalificirani delavci.

Vse to so mladinci, s svojimi žulji, zgradili v pičlih – 7 mesecih in pol….
239 km proge v 7, 5 mesecev. Začeli so 1.aprila, zaključili 15.novembra 1947. Naslednji dan, 16.novembra, je na novi progi Šamac – Sarajevo že vozil prvi vlak, uradna otvoritev pa se je zgodila nekaj mesecev kasneje 1948, ko je na otvoritvi nove železniške postaje v Sarajevu tisočglave množice nagovoril največji Josip Broz Tito.

Tega istega 1948 leta, v sončnem Maj-u, pa je 800 delavcev, s še vedno skromno delovno opremo, začelo graditi 9 km proge Dutovlje-Sežana, poleg kraškega terena pa so prebili tudi 360 m dolg predor, vse skupaj pa končali 21. decembra, torej v 7ih mesecih.

V “samostojni” Sloveniji pa…..

No, v samostojni Sloveniji se v 27 letih železniških prog praktično ni gradilo. Vse je teklo še po tistih socialističnih tirih. Dokler se ni janševa vlada leta 2006 odločila poosodobiti progo Pragersko – Hodoš. Začela se je še ena rednih političnih sramot kompletne slovenske politike in Slovenije kot države…..

Projektna dokumentacija se je delala 6 let, dela so trajala 4 leta, z vso sodobno strojno opremo, prvotna ocena elektrifikacija železniške proge Pragersko–Hodoš v dolžini 109 km je znašala 173,42 milijona €, končalo pa se je pri 465,5 milijonih €. A ni vse v denarju…..

Ne le, da je naše Računsko sodišče, pa še kdo , čisto pošizilo zaradi polne netransparentnosti tega projekta (beri korupcijsko izginulega denarja), pravi fiasko je nastopil ob ugotovitvi, da je tako elektrificirana proga povsem – neuporabna – kar sem že predstavil v zapisu SQ – kako za 465,5 milijonov € zgraditi elektrificirano železnico za dizel lokomotive.

Samo za primerjavo – med leti 1967 – 1969, so delavci socializma v dobrem 1,5 letu, ker do takrat sploh ni bila elektrificirana, povsem na novo in praktično na roke (brez današnje juhu sodobne strojne opreme), izgradili kompletno elektrifikacijo proge Ljubljana – Zidani most – Dobova v skupni dolžini 115 km, projektna dokumentacija pa je bila izdelana v 3 mesecih pred začetki del. Še danes vse teče…..

In po tem Pragersko-Hodoš, tudi tem fiasku, ti pridejo naši parlamentarci, s povsem enakimi metodami, opevati gradnjo 2.tira Divača – Koper in to enotirno progo dolžine 27 km, za katero so pripravljalna dela trajala 12 let, projektna dokumentacija še vedno ni zaključena, finančna konstrukcija še manj, zgradil pa naj bi se, s pomočjo najsodobnejše delovne opreme, v 5ih letih, za 2,5 milijarde, kar itak ne bi bila ne končna cena, ne končni rok izdelave, tujcem pa bi plačevali še 30 let.

Dejstvo je pač, da naši parlamentarni garnituri, sploh oni “osamosvojiteljski”, ne gre zaupati več niti navadnega kamna, ker bi še iz tega hoteli izstisniti vodo…..

Tako naši zgodovinski, kakor tuji sodobni, dokazi pa jasno kažejo, kako, v kolikšnem času in za kakšno ceno se da graditi železniške proge in le kakšen res čudežen deček lahko nasede pravljici parlamentarcev o 2.tiru……

Gremo na referendum proti 2. tiru !

In zdaj, ko je, tudi primerjalno zelo jasno, kaj vse in česa so v enotnosti sposobni izpeljati ljudje z jasno vizijo, voljo, ciljem, za svojo državo in družbo, kar bi sicer morali redno početi tudi naši plačani parlamentarci, je jasno, da je treba to korupcijsko norijo gradnje 2.tira, kot jo predlaga Cerarjeva vlada, ustaviti in zavreči.

Zato prebudi aktivnost v sebi, sodeluj, pokaži in dokaži, da ti je do te države in (so)državljanov…..sodeluj v civilni pobudi za razpis referenduma proti 2.tiru….

Pobudo za razpis referenduma lahko podpišeš na svoji Upravni enoti ali katerikoli v Sloveniji v času uradnih ur, izpolneš le obrazec, katerega dobiš tam, lahko pa si ga že doma sprintaš – dobiš ga na tej povezavi, izpolneš, a podpisati ga moraš obvezno pred očmi uradnika na Upravni enoti, ki ti bo potrjen obrazec tudi vrnil, katerega potem oddaš na stojnico pred UE.

Svoj podpis pa lahko oddaš tudi digitalno, enostavno, potrebuješ le svoje digitalno potrdilo, klikneš na to modro povezavo “PROTI DVOJNI CENI ZA ENOJNI TIR” e-uprave, sledi kratkim navodilom, v dveh minutah izpolneš, podpišeš in oddaš.

In ne, tvoj podpis zahteve za razpis zakonodajnega referenduma proti 2.tiru v nobenem pogledu in nikakor ne pomeni, da s tem izrekaš simpatije ali podporo raznim Popovićem, ZL, SDS, Nsi, kot se zdaj trudi Cerar izjavljati in prikazovati.

Dejstvo je, da so razni Popovići, ZL, SDS, Nsi čisto navadni slinasti ritolizniki, ki se politično vrinejo povsod, kjer vidijo svoj promocijski interes in si potem lastijo zasluge za tuje uspehe. Tako so se priklopili tudi na to zbiranje podpisov za to pobudo referenduma, a s figo v žepu, saj je jasno, da v kolikor bi le tej resno podpirali to pobudo in zbirali te podpise, potem bi samo njih člani v pičlih dveh dnevih podelili preko 100.000 podpisov za referendum.

Pa seveda ni tako, saj je trenutno zbranih nekaj čez 6000 podpisov od potrebnih 40.000….

Da je zadeva še bolj abotna, tej politični slinkoti se sploh ne bi smeli vmešavati v dejavnosti civilne iniciative, še manj javno izražati podporo zbiranju podpisov, saj imajo kot funkcionarji točno določen prostor (in za kar so tudi plačani), kjer lahko sprejemajo, nasprotujejo in odločajo o pomembnih zadevah za državljane, torej v paralmentu in to je to.

Ko smo nekateri že pred časom začeli vpiti, da je treba to norijo gradnje 2.tira na trenutno zastavljen način pod nujno ustaviti, so bili razni Popovići, ZL, SDS, Nsi, povsem nezainteresirani in tiho, pa čeprav so imeli tudi v parlamentu prav vse možnosti vpitja in dretja proti.

Skratka – ne, tvoj podpis proti 2.tiru nikakor ne pomeni izkazovanja prav nobene simpatije do omenjenih sluzastih preračunljivcev, ki se obračajo kot veter zapiha, pač pa pomeni tvojo načelnost za tisto, kar je prav, proti tistemu kar je narobe…..

Ne pozabi – podpisi se zbirajo do 22.06.2017…….

Seveda imaš tudi tretjo možnost in ostaneš pasiven, pa v zbiranju pobude referenduma podpisov, kakor tudi referendumu proti gradnji 2.tira samem, ne sodeluješ, a je ena stvar, katere se moraš zavedati.

V kolikor se ne bi zbralo zadostno število podpisov za aktivacijo referenduma ali se referenduma samega ne bi udeležil/a vsled svoje pasivnosti, potem za to polomijo gradnje 2.tira, kot je sedaj zastavljeno, sploh in nikakor ne bodo krivi parlamentarci.

Edini in izključni krivci so in bodo namreč pasivni državljani, ki ne bodo aktivno sodelovali v tem posegu. Lajk na FB ne pomeni prav nič, treba je vzdigniti sedalo, zase, za svoje potomce, za naše zanamce, za tisto, kar je prav in proti vsemu, kar je narobe…..ker levo – desno ne obstaja, obstaja le naprej ali nazaj…..

Don Marko M