Tudi v 2018 na svetu še vedno obstaja 54 držav v katerih po zakonu izvajajo smrtne kazni. Edina od teh, ki se kiti z oznako “demokratična” je ZDA, ki je v zadnjih 20ih letih tako usmrtila 2000 svojih državljanov, okoli 3000 pa jih na ta trenutek še čaka…..edina država v Evropi, ki še vedno izvaja smrtne kazni pa je Belorusija….

praviloma se v teh 54 državah smrtna kazen ne sme izvajati nad mladoletnimi osebami ali nosečnicami, razen v ZDA, Jemnu, Pakistanu, Kitajski, Kongu, Iranu, Nigeriji, Pakistanu in Savdski Arabiji, kjer smrtne kazni izvajajo tudi nad mladoletnimi….

ZDA, še vedno predano sledeče katoliški tradiciji, so po številu usmrtitev v samem svetovnem vrhu, smrtno kazen pa izvajajo zoper obsojene za veleizdajo, umore, vohunstvo, terorizem, trgovino z mamili, itd.. Kavboji usmrtitve izvajajo v več oblikah, najbolj pogosta je usmrtitev z injekcijo, redno pa uporabljajo tudi ustrelitev, plinsko celico, znameniti električni stol in obešanje…..”Dead man walking” je tisti stavek, s katerim pazniki v ameriških zaporih pospremijo obsojenca na njegovo zadnjo pot – od jetniške celice do smrti………

Neuradno, saj točnih podatkov ni mogoče pridobiti, največ smrtnih kazni izvede Kitajska, kjer so usmrtitve dokaj pogost pojav in še posebej namenjene izdajalcem, utajevalcem davkov, koruptivnim politikom oz. gospodarstvenikom, posedovalcem drog, tihotapcem zlata ali srebra, morilcem pand, pogosto pa so na smrtno kazen obsojeni tudi takšni, ki so ostali zgolj na poskusu brez izvedbe zaključnega dejanja. Kitajci usmrtitve izvajajo pretežno s ustrelitvami, občasno tudi z injekcijami.

Ob bok prvima sodi tudi Iran, kjer letno usmrtijo povprečno 300 ljudi, ki so obsojeni zaradi tihotapljenj drog, umorov, posilstev, oboroženih ropov, pedofilije, ugrabitev ali proizvodnje oz. prodaje pornografskega materiala. Za usmrtitve, katere občasno izvajajo tudi javno, uporabljajo streljanje, obešanje ali kamenjanje.

Belorusija, sicer država z visokim standardom in čistočo na vsakem koraku, kjer morajo nezaposleni državljani letno plačati 300 € davka državi za – nezaposlenost, zaposleni pa morajo na poziv predsednika Lukašenka delati tudi povsem goli, je tudi edina evropska država s smrtno kaznijo, katero uporablja predvsem za obsojence terorističnih napadov, usmrtitev pa izvajajo s strelom v tilnik. Na pritisk EU so v Belorusiji sicer uvedli referendum za ukinitev smrtne kazni, a se je 81 % sodelujočih odločilo za ohranitev smrtne kazni. V 2016 so usmrtili 4 državljane.

V Tajvanu se smrtni kazni ne morejo izogniti izdajalci, morilci, ugrabitelji, roparji, posiljevalci, piromani, vseh sort ponarejevalci ter preprodajalci orožja in mamil. Obsojence usmrtijo s streljanjem in sicer s strelom v srce ali pa, v kolikor je obsojeni darovalec organov, v sence.

Vietnam ima kar širok nabor kazni za usmrtitev in za te potrebe tudi izdelan zakon 29ih točk najhujših dejanj, na osnovi katerih usmrtitve izvajajo z injekcijami. Usmrtitve so sicer oproščeni mladoletni ter noseče in doječe ženske, a le do dopolnjene polnoletnosti, poroda oz. zaključka dojenja.

Turistično atraktivna Malezija, s pravno mešanico kolonizacijskega britanskega obdobja in nekaterih kazni iz islama, je bila sicer zelo neusmiljena do izdajalcev, morilcev, tihotapcev drog, teroristov, kateri so bili usmrčeni z obešanjem. Povprečno so letno obesili 36 obsojencev, a pred nekaj dnevi v letošnjem oktobru 2018 je malezijska vlada napovedala ukinitev smrtne kazni, do zakonske ukinitve pa je uvedla moratorij na vse usmrtitve zaradi česar si je še najbolj oddahnilo na smrt čakajočih 1084 zapornikov.

V sosednjem Singapurju pa za usmrtitve uporabljajo le obešanje, vse usmrtitve pa izvajajo v zaporu Changi izključno v petkovih jutrih, izjemoma se je ta protokol spremenil 20. maja 2016, ko je bila usmrtitev Kho Jabinga opravljena ob 15.30 zaradi njegove pritožbe zoper izvršitev smrtne kazni, ki pa je bila zavrnjena. Sicer kar 95% Singapurcev zagovarja izvajanje smrtne kazni.

Veliki prijatelj kavbojskega Trumpa Kim Džong Un v svoji Severni Koreji smrtno kazen izvaja za obsojene zaradi izdajstva, umora, vohunstva, političnega upora, večjega ropa oz. kraje, prebega, ter širjenja verskih idej, ki ne sovpadajo obstoječi ideologiji, vse obsojene pa usmrtijo s streljanjem, katera izvaja strelski vod na javnem mestu.

Sicer tehnološko zelo napredni, redoljubni in disciplinirano Japonci nikakor ne oproščajo izdajalcem ter morilcem in za tako obsojene so predvidene smrtne kazni, katere izvajajo z ustaljenim protokolom po katerem obsojenca zjutraj na dan usmrtitve najprej obvestijo, da bo usmrtitev izvedena, nakar si obsojenec lahko izbere svoj zadnji obrok, nakar ga usmrtijo z obešanjem, svojce usmrčenega pa obvestijo šele par dni kasneje.

V Mongoliji se na smrtno kazen obsojajo državljani, ki izvajajo izdajstvo, sabotažo, terorizem, umor ter posilstvo, usmrtitve pa izvajajo s strelom v tilnik, ob čemer oblast skrbno pazi, da usmrtitve izvajajo tajno, svojcev usmrčenega pa ne obveščajo o dnevu usmrtitve kakor ne o lokaciji pokopanega trupla.

Vedno zenovska Indija je sicer zelo občutljiva na morilce, teroriste, tihotapce mamil in pomočnike pri samomorih, za katere je predvidena usmrtitev z obešanjem.

Uradno je sicer Izrael zadnjo zabeleženo smrtno kazen izvedel leta 1962 z obešanjem nacista Adolfa Eichmanna zaradi genocida in zločina nad človeštvom, a še vedno imajo v zakonski veljavi smrtno kazen obešanja in streljanja, ki bazira na judovskem verskem pravu, svetopisemskem zakonu ki smrtno kazen določa za 36 kaznivih dejanj, od prešuštva, skrunjenja Sabbatha, umora, zločinov nad Židi, itd.. Da Židi malo počivajo z izvajanji smrtnih kazni je razlog tudi v že 50 vojaški okupaciji in kolonizaciji Palestine, kjer so brezmilostno krvavo pobili že vsaj 50.000 Palestincev in s to morijo Židje očitno še nimajo namena kmalu odnehati.

V Pakistanu je kazenska zakonodaja mešanica islamskega in angleškega prava, ki določa smrtno kazen za 27 različnih kaznivih dejanj vključno s preklinjanjem Boga, posilstvom, prešuštvom in tihotapljenjem drog. Vse na smrt obsojene usmrtijo z obešanjem, lani so jih obesili 67.

Smrtno kazen podelijo Egiptu za izdajstvo, umor, posilstvo, terorizem in povezanost z drogami, civilne obsojence usmrtijo z obešanjem v centralnem zaporu v Kairu, medtem ko obsojeno vojaško osebje usmrtijo s streljanjem, katerega izvaja vojaški oddelek. V letošnjem letu so usmrtili že 78 oseb.

Zaključujem s sicer naftno zelo premožno in tehnološko verjetno najbolj napredno državo sveta Savdsko Arabijo, ki pa svoje pravosodje temelji na trdni, praktično dobesedni obliki šeriatskega prava, po katerem na smrtno kazen obsodijo pedofile, prešuštnike, posiljevalce, izdajalce, narkomane, oborožene roparje, homoseksualce, ter ukvarjajoče s čarovništvom, zavračalce svoje vere ter celo namerne onesnaževalce okolja. Za izvajanje smrtnih kazni, ki so nemalokrat javne, pa uporabljajo več načinov, od streljanja pred strelskim vodom, obglavljanj z mačeto, kamenjanj, pa do križanj. Povprečno letno usmrtijo okoli 150 ljudi.

Kot opažaš obstaja ena večinska skupna točka teh držav, v katerih še vedno izvajajo usmrtitve – izdajstvo. Ki kakopak ne more biti noben izgovor za nesprejemljivost izvajanj smrtnih kazni celo po zakonu tudi in še vedno v 2018, a je pokazatelj, da domači izdajalci še vedno niso prav nikjer priljubljeni in očitno ne bodo nikoli, imajo pa izven teh 54 držav vsaj možnost preživetja…..

Don Marko M