Če bi te besede pisal pred časom, bi izgledale tako :
Res, ni mi lepšega kot te gledati, kako se počasi odpiraš kot cvet po jutranji rosi. In pogled tistih tvojih oči, ki mi jasno govorijo tvojo željo po naju, je tisti v katerem vidim vso lepote tega sveta in zvezdnega neba. Vsak tvoj nasmeh mi pričara sonce v polnem sijaju tudi v najbolj deževnem dnevu. In vsak utrip tvojega srca je le sporočilo mojemu, da utripa še hitreje in močneje. Ker, ti me držiš nad gladino tudi v viharjih in le ti si moj mir na blazini sanj. Ko čutim topel objem tvojih rok se vsi strahovi tega sveta spremenijo v pogum in veš – v tem trenutku bi lahko zaspal v tvoji dlani brez vsake želje, da bi se še kdaj prebudil iz teh najinih sanj. Vem, nisem…. Beri me naprej
Cenzura je glazura
Da je Veliki brat prisoten vse okoli nas, me nikoli ni ganilo kaj prida. Voajerji pač morajo tudi nekaj početi. In če so za to še dobro plačani zakaj pa ne. Celo dobre lastnosti vidim v tem njega početju. Če ti npr. ukradejo avto, kolo ali pa kakšen mali zmikavt kakšno torbico čednemu dekletu ali upokojeni mladinki iztrže iz varnega objema, potem ga kamere lepo posnamejo in tatič ima vse možnosti, da postane žrtev. Ne škodi niti, da je VB prisoten na spletu, saj se v končni fazi, kot prej omenjenemu zmikavtu, isto lahko pripeti tudi kakšnemu modrijanu, ki svoje psihotične modrosti stresa na razne naslove v svetem prepričanju, da je njega nick, pc in stol na katerem sedi pač neizsledljiva in bunkersko zaščitena lokacija. Ampak, za dosego tega končnega rezultata ti ravno ni treba biti VB. T.i. demokracija je naši podalpski prinesla tudi – cenzuro. Nov sistem – nova pravila. Rodil in odraščal sem v svoji prvi domovini Jugoslaviji. Ko je bila Slovenija bolj slovenska, kot je danes. In ja, bila je prisotna cenzura. A omejena. Nikakor namreč ni bilo zaželjeno le, da si kakor koli kritiziral… Beri me naprej
Poštar(jem) zvoni….
Saj poznaš tisto “Poštar zvoni samo 2x”. No, moj poštar oz. pismonoša pa na mojem naslovu sploh ne zvoni. Pa ne ker ne bi hotel, ampak ker nima možnosti. Zvonec sem pač odklopil. Ker mi je ljubše slišati trkanje na vrata. Tako dobim takoj par odgovorov še preden odprem. Moram pa priznati, da je moj/naš poštar Marino prava živa legenda. In sploh si ne znam predstavljati, kako bo izgledalo, ko bo šel v penzijo. Saj ne,da je s temi mladci kaj narobe, ampak večini manjka tista, za starejše poštarje tako značilna karizma. Nekako preveč uradno in mehansko delujejo. In ko sem že pri zvoncu. Marino zvonca niti ne potrebuje. Že ko vstopi v uličico vsi vemo, da je prišel. Celo moja mačka. Začuda, še psi ga niti oblajajo ne. Kar je seveda redkost za poštarje. No, Marino namesto zvonca kar lepo… Beri me naprej
Koga sploh naj volim ? Napake ?!
Včeraj so v Slakovih Trenjih, katere sem prvič letos poslušal, naši politiki končno pokazali svoj pravi obraz. Končno. Na glas in brez vsakega kančka sramu. In vsi kot eden. Evropske volitve jih zanimajo zgolj in edino zaradi – odlične plače in dodatnih luksuznih ugodnosti. Naravnost žalostno jih je bilo poslušati. Gledal jih nisem, ker sem sproti nekaj pametnejšega počel. Iz povsem nedolžnega vprašanja, ali bi moral GG odstopiti zaradi svoje laži, sem slišal točno tisto in še dosti več, česar si noben volilec ne želi slišati. Najprej, da GG ni lagal ampak da je naredil napako. Seveda jo je naredil. Napako namreč. Ker je lagal. Ampak to še ne bi bilo najhuje. Laže namreč večina politikov, le da to počnejo bolj spretno. Nenazadnje lažemo… Beri me naprej
Najbolj priljubljeni poklici v Sloveniji….
Saj ne vem, ali naj temu rečem sreča ali ne, ampak v svojem dosedanjem življenju sem imel priložnosti spoznati res dosti različnih ljudi, ki so opravljali tudi različne poklice. Od čistilke do predsednika in vse vmes. Ker živim po načelu, da se učim celo življenje, vsak dan sproti in čeprav vem, da se bom v prah spremenil neveden, sem tako ali drugače tudi preizkusil številne poklice oz. dela kar sam v praksi. Začel sem – z metlo. V času, ko so mi pognale prve dlake. Pa ne pod nosom. Ker me je firbec, če se res da z njo poleteti. In je letela. In kako letela. Po zraku. In medtem, ko sem občudoval njen let a se vseeno preventivno umaknil njenemu pristanku, je moj mojster že dajal zalet zvezda ključu št. 64. Ki pa ni letel tako uspešno kot metla. Še pristal je bolj … Beri me naprej
Moški nasveti – Kako ravnati z osvojeno žensko ?!
Nadaljevanje sledi, sem zapisal v, tudi zame osupljivo zelo branem, prvem delu moških nasvetov, kjer je bila uvodna tema Kako v globino ženske ?!. In svoje obljube vedno izpolnim, le da si včasih lastim čas izvedbe. Spet bom pozval ženske, naj se, če zmorejo premagati firbec, izognejo branju teh nasvetov, saj gre res za le moško stvar. Pa začnimo. Spoštovani moški kolega, zdaj ko si že poučen in si s pomočjo pravilne izvedbe nasveta osvajanja zagotovo že pristal v globini izbrane ženske, je napočil čas drugačnih, zajetnejših dimenzij. Krinka razmerja lovec – žrtev je namreč padla. Od tu dalje sta na razpolago dve možnosti – ali prvotna krinka… Beri me naprej
Ko te hoče te pač zadane….
Drage moje in dragi vaši. So dnevi. In so dnevi. In danes je (bil) dan. Ki je od mene, kot vedno v takšnih dnevih, zahteval fizično pripravljenost Ramba v vseh delih, spretnosti Indiane Jones-a in Eisteinove logike razmišljanja. Ja, za arhivirati nekaj potrebnih pečatov, katere ti prilimajo birokrati po uradih, mora človek res biti na vse pripravljen. In tako sem tudi štartal od doma. Že po nekaj metrih, ko sem iz ulice zavil na kolesarsko stezo ob cesti, je mimo mene pribrzel pilot na skuterju. Vztrajno je pritiskal na hupo ali kakor se pač reče tistemu trobentalu, ki je bilo več kot očitno namenjeno damici, ki se je zibala po pločniku na drugi strani ceste kakih petdeset metrov naprej. Čeprav je motorist v primerjavi… Beri me naprej
Petek
Drage moje in dragi vaši – petek je !
Kar pomeni le, da bom začel takoj zdaj. Najprej bom do konca ugasnil sendvič in pojedel računalnik, potem bom povlekel še zadnji dim skodelice kave in spil cigaret, odtočil delovno vnemo in odpisal v školjko, se pogledal v frizuro in popravil ogledalo, oblekel športne copate in… obul trenerko, poljubil vrata in zaklenil drago,……in vikend se lahko začne. Naj bo prijeten tudi tebi.
On: Draga, lahko si bi privoščila en lep vikend.
Ona: Super ideja!
On: Dobro, vidiva se v ponedeljek…
Don Marko M
Prekletstvo LP se nadaljuje
Rim – večno mesto je tretjič gostilo večni finale večne igre. V Kopru tramontana v Rimu fatamorgana. Rdeči vragi niso uspeli pregnati prekletstva, da bi kot prvi v zgodovini ubranili naslov prvaka Lige prvakov. Na ta podvig bomo morali počakati neko drugo leto in mogoče neko drugo ekipo. Seveda nimam namena skopariti s kritikami na račun Rdečih vragov, čeprav sem njih navijač. Potem, ko so celo sezono LP odigrali kot edini brez poraza, so se na tem področju oddolžili v najbolj neprimernem trenutku. Pa še zelo prepričljivo povrh. Ni dvoma, Barcelona je nesporni novi prvak LP in pokal bo tretjič zasluženo romal v njih vitrine. Ampak, ni bila Barcelona tako superiorna, kot so bili Rdeči vragi slabi. Naravnost porazni. Odigrali so daleč… Beri me naprej
Mariborčanke so najbolj temperamentne ! Tudi s polnimi usti….
Zgodba o slovenskih lepoticah ima seveda nadaljevanje. Če so celjanke že najlepše, potem so mariborčanke tiste, ki poleg lepote premorejo tudi tisto, kar res obožujem. Sploh pri ženskah. Temperament. In v tem segmentu so me te vrle štajerke že zdavnaj očarale. Še vedno me. Čisti rock’n’roll ! Edina primerjava, ki je možna s celjankami se nanaša na flirtanje. Celjanke to sicer počnejo, osebno ali preko spleta, v vsaki razpoložljivi sekundi in ne le za hec temveč zato, da bi se lahko tudi že po nekaj minutah začela potešitev z izbrancem. Da je število ločitev ravno na celjskem v vrhu niti ne preseneča. Celjski bordel je v svoji bogati zgodovini pač pustil sledove. Mariborčankam seveda flirtanje ni noben tabu, se pa razlikuje od celjank. Ne padejo na kolena že po prvem flirtu. Ker se zavedajo krepkosti svojega temperamenta. In tudi ne poberejo vse… Beri me naprej
Sazas – volk sit, koze stradajo
Koliko dostojnosti je potrebno, da si lahko šef Sazas-a, je dokazal kar Matjaž Zupan sam. V kroničnem pomanjkanju strpnosti in pravem prikazu lastnega obraza je dovolj samovšečno izjavil : ” Lahovnik je razumen človek in gotovo ve, da se mu ne splača za sovražnike nakopati glasbenih zvezdnikov, kot so Magnifico, Predin in Lovšin , ki so naši člani.” Ja, takšno izjavo si lahko dovoli le nekdo, ki mu postaja zelo jasno, da bo še največ izgubil sam. In zakaj si Zupan v svoji grožnji ni dovolil, namesto le treh, omeniti kar vse člane Sazas-a ? Enostavno zato, ker se predobro zaveda, da 80% članov ne deli z njim takšnega mišljenja. To so tisti tisoči članov, ki ne sodijo med prvih 10 – 20 članov, ki več kot redno in zajetno prejemajo svoje honorarje, medtem ko ostali tisoči o honorarjih za svoja avtorstva lahko le… Beri me naprej
Plastični zamaški za Anžeta
Spoštovana bralka/bralec mojega bloga
Da dan dnevu ni enak in da upanja na boljši jutri nikoli ne sme zmanjkati, priča tudi zgodba Anžeta. Življenje s svojim spletom okoliščin narekuje tudi svoja pravila in vsak od nas se lahko v trenutku znajde v nezavidljivem položaju. Anže je v prometni nesreči izgubil nogo, ne pa tudi volje do življenja. Ker je čvrsto odločen, da bo manjkajočo nogo nadomestila proteza je edino prav, da mu pomagamo. In to na enostaven način – z zbiranjem plastičnih zamaškov. Vseh velikosti in barv, le plastični morajo biti. Mogoče delaš v kolektivu, kjer ti ne bo težko postaviti nekam… Beri me naprej
Tako rada ga (po)ližem….
“Res si ne morem pomagati. Ko te vidim me pograbi ena sama strast, da bi ga takoj polizala. Saj imaš čas zame?” me je Ingrid prestrelila s tistim ženskim hudičevim in nedolžnim pogledom obenem. Ko sem že mislil, da sem preživel vsa direktna ženska (ne)spodobna povabila. Če misliš, da moški ostane neiztirjen, ko sliši te besede iz ust simpatične in sexy ženske, velikih rjavih oči, metalno rdeče pobarvanih kodrov in 90-50-90 v oblinah, prsnega dekolteja zarezanega do maximuma, hipi kiklce, ki se lahkotno v rahli sapici vetra pozibava nad koleni, medtem ko javni termometer prikazuje +31…no,potem se krepko motiš….. Beri me naprej
Šola nekoč, šola danes – zviti učenci in šalabajzerski učitelji
Slovenski šolski sistem je, blago rečeno, iztiril. In tudi kar nekaj učiteljev, predvsem učiteljic. Tokrat nimam namena razglabljati o očitni nameri splošne samoplačljivosti študijev, katero naši vladarji vztrajno podtikajo v ilegali, temveč predvsem o tistih začetnih šolskih korakih. Tako za učence kot učitelje. Uvedba 9-letke se mi je zdela že od predloga dalje nesmiselna in nekoristna. Vse skupaj razumem le kot nepotrebno prikrajšanje malčkov za eno leto brezskrbnega otroštva. Po mojih spoznanjih, bi bil šestletni malček v vrtcu deležen bistveno plodnejšega programa za razvoj. Ker, sposobni in spretni učitelji zmorejo in znajo življensko koristna bistva prenesti v otrokovo podstrešje skozi igro. In 6-letnemu otroku je igra najbolj potrebna. Večina učiteljev se sklicuje na… Beri me naprej
Tudi moški rojevajo, mar ne…..
Prvi septemberski dan pred leti je bil ravno tak, kot večina njih vsako leto na Obali. Čez dan je sonce še vedno udarno nažigalo, turistov je ostalo le še za vzorec, večeri in noči so že utripali v valu svežine. Lažje se je dihalo. A ne vsi. Mati najine hčerkice je v tistem popoldnevu začela zelo drugače dihati, medtem ko je voda odtekla. Ta trenutek sem, sicer v polni pripravljenosti, dočakal deseti dan po napovedanem roku poroda. Povsem mirno, čeprav so v meni bruhali vulkani pričakovanja, sem pograbil že pripravljeno torbo in s polžjo hitrostjo sva se odpravila do avta. Med potjo proti takrat novi porodnišnici na vrhu hriba je sicer par krat občasno spustila neke meni do takrat od nje še neslišne zvoke, ki pa so bili le uvertura nadaljevanju. V izolski porodnišnici smo bili res lepo, toplo sprejeti in medtem, ko jo je babica odpeljala v njeno sobo na priprave je do mene stopil doktor porodničar Marko in me vprašal : “Boš zraven pri porodu?” “Od začetka do konca” sem mu odvrnil. V simpatičnem nasmehu mi je še dodal : “Počakaj tukaj, da ti babica da navodila.” Čez pol ure se je prikazala babica in mi rekla, da bodo… Beri me naprej
Spletne skupnosti krivci za odpovedi uslužbencev ?!
Zadnje čase praktično ne mine mesec, celo teden, da ne bi brali ali poslušali kako je ta ali oni dobil odpoved zaradi uporabe spleta med delovnim časom. Seveda odpovedi niso deležni tisti, ki splet uporabljajo za svoje delo, ampak tisti, ki “netkajo” bolj za zabavo. Med delovnim časom. Za kar jih delodajalec zagotovo ni najel in jih tudi ni dolžan plačati. In tako izginjajo (pre)številne delovne ure brez vsake koristi, prej škode,za firmo dobesedno v zrak. Tja nekam v vesolje. Ok, bodimo pošteni – če bi ti bil/a lastnica firme z delokrogom, ki dejansko za svojo dejavnost ne potrebuje uporabe raznih spletnih skupnosti, ali bi odobraval/a, da se uslužbenci ure in ure igrajo in čatajo po teh skupnostih na tvoj račun ? No, jaz … Beri me naprej
Koliko pa bi ti plačal/a za 24 ur ?
Ministrstvo dvomljive morale opozarja : “Zapis ni primeren za nepotešene ženske, mehke moške in nepolnoletne po pameti !”
Koliko bi plačal/a za preživeti 24 ur z izbranim slovencem/slovenko ? Preberi, razmisli, zapiši. Sicer mi je razmišljanje v ta zapis pognalo čisto drugo dejstvo. Tisto, komaj polnoletne madžarke, ki je za 10.000 prodala svojo nedolžnost. Svoje dejanje je utemeljila kot pridobivanju sredstev za plačilo študija. Čeprav je dodatno upala tudi na neke cifre, ki bi ji omogočile nakup stanovanja. Kot pravi, ji je italijanski podjetnež, ponudnik omenjene vsote, potem ko ji je odvzel nedolžnost, ostal tako prijetno zapisan, da mu ob naslednjem poglabljanju odnosa ne bo teba več plačati. Dečko se je, kot kaže, potrudil. Čeprav bi o relevantnosti njene ocene nepozabnega sexa lahko tudi debatirali. Čez nekaj let, ko bo pridelala dodatne… Beri me naprej
Luksuz ?!
Kaj je zame luksuz, kar je lahko neobvezno tudi razkošje, sem razčistil že takrat, ko so mi plenice menjavali 1x dnevno. Pampersk še ni bilo, gospe mame pa tudi ne, ki bi le te večkrat dnevno zamenjala. Ker samomenjave tistih kao bombažnih nisem bil vešč, sem pač enostavno zaključil, da so plenice luksuz in da lahko shajam tudi brez njih. Se pa ne spomnim, kdo je brisal tiste lužice po tleh za mano. Pa pustimo zdaj podrobnosti. Že od malega sem nekako razvil špartanski duh do potrošništva, kar se me drži v glavnem še vedno. Česar pa nikakor ne morem trditi za vse moje bivše “prijateljice”, razen dveh/treh. Teh ni nikoli manjkalo. Prav zaprav jih je bilo v določenih delih toliko, da sem se resno zamislil, koliko in če mi je ta vrsta luksuza potrebna. Seveda si pravilno zaključil/a – ta luksuz je bil… Beri me naprej
Ženske je treba na štango, pa gas….
To je ženskam položeno že v zibelko, za vsak primer, če so se slučajno geni prej pomešali napačno. Potreba po štangi. Seveda premoremo v slovenščini tudi uraden izraz – palica – kar pa itak vsi razumemo kot – štanga. In tudi štange se razlikujejo, kot vse na tem svetu. Ampak, ne glede na položaj v katerem se znajde, je štanga vedno le štanga. V svoji osnovi je štanga točno to do trenutka, ko je oprijemljiva v dlani ene roke. Dolžina pa poljubna. Po svoji zgradbi je, v osnovni verziji, sicer mišljena kot kovinska, ampak dopuščene so tudi izvedbe drugačnih materialov. Tako so sprejemljive opcije štange tudi v leseni, plastični in raznih litin podobe. Ženske to odlično vedo. Kot vedo, da so učinkovitejše polne štange, čeprav obstajajo tudi votle. Pa slednjim ne namenjajo kaj preveč pozornosti, saj imajo svoje votlosti že dovolj. So pa ženske krive, da so… Beri me naprej
Komu zvoni ?!
Vsaka podalpska cerkev bije plat zvona. In to obeša na veliki zvon. In zvoni, zvoni, zvoni….Dokler ne odzvoni. In potem spet od začetka. Od zvona do zvona. Odraščal sem v številčno majhni, a kvadratno dokaj prostrani vasici. Tam nekje, na najbolj vzpetnem delu, je stala in še stoji cerkev. Z zvonikom. Iz katerega je zvonenje odmevalo sorazmerno poredko, saj se ga je slišalo le ob pozivih k maši. Razumljivo – če so ovce brez zvončka ga ima pastir, da jih zbere. Mislim, da tiči razlog v takrat dokaj redkem zvonenju predvsem v tem, da je bil to postopek manualnosti. Eden od izbranih pokornežev se je pač obesil na tiste vrvi zvona in se prepuščal vzgonski in gravitacijski sili. Kar pa je bil vse prej kot enostaven postopek. A potem, ko je pošteno ogrel tiste vrvi, se je … Beri me naprej
Državni praznik – Dan foušarije !
Naša podalpska deželca je rekorderka, kar se prazničnih dela prostih dni tiče. Pa še tistih praznikov zraven. Kar pa je edini razlog, za kar so nam v drugih državah lahko fouš. Ko seštejem v letu vse vikende, dodam praznike in le te dodatno oplemenitim še z raznimi mostički in če se le da še bolniškimi, potem ostanem brez sape v globokem iskanju matematičnih formul, kako neki le se ta računica izide našemu (ne)gospodarstvu. Ampak zdaj res ni čas za rezultate. Kar pustimo drugim, da se ob gledanju našega početja grizejo od zavisti – pokajo od foušarije. Itak nimajo nobene… Beri me naprej
Dobra vila
Morje, sonce, skala in jaz. Kamen na kamen. In ko sem bil že prepričan, da bom naslednjo urco razvajal svoja ušesa z melodijo morja in vetrom, ki me bo ravno prav kuštral, se moj pogled ustavi na osebi, ki se približuje. Korak je očitno usmerila proti meni. Temnolaska, lase tja do ramena. Noge do tal, ovite z mrežastimi črni samostoječimi nad petkastim obuvalom. Kiklca do nadkolena. V tesni rdeči oprijeti majčki zgoraj, ki je imela očitno tovarniško napako, saj je bila v prsih napihnjena. Iz tiste pravilno konfiguracije njenega obraza je štrlel nos grške oblike, lesk zvezdne noči v očeh in sočne ustnice, ki moškega ne morejo asocirati na kaj drugega kot na greh. Takoj in zdaj. Pa od kje so se znašli ti mravljinci zdaj na skali? Aja, so pod kožo. Mojo. Tega se bom malo težje znebil. Sicer, zakaj pa bi se. … Beri me naprej
Vse najboljše, tovariš Josip Broz Tito !
Tovarišice in tovariši, danes praznujemo. Tudi danes. Rojstni dan sina slovenske matere. Največjega sina naše podalpske kdajkoli. Vse najboljše Jožek, vse najboljše Josip Broz – Tito ! Če upoštevam tisto ljudsko ‘kolkr kapljic tolko let’, potem teh kapljic zlepa ne bo zmanjkalo. Čeprav te imam na sumu, Jožek, da jih boš imel vedno osemnajst. Pa ne kapljic. Itak šteje tisto, kar je pod kožo. E ja, dosti tega si me naučil. Predvsem tiste življenske šole. Pa ne le mene. Naučil si me, da ženske vrtijo ta svet. In sem se prepustil tudi temu vrtiljaku. Sicer mi je bilo včasih slabo in mi je zaradi tega tudi kaj ušlo skozi katero odprtino, ampak izkušnja, da so vse ženske enake, ne pa tudi iste, je neprecenljiva za bodoče rodove. In ja, ne zameri če je… Beri me naprej
Cristiano Ronaldo je car
Rdeči vragi so včeraj Arsenalu odčitali učno lekcijo nogometa. Sicer sem to napovedal že pred prvo tekmo, ampak vseeno nisem pričakoval takšne katastrofalne igre topničarjev, ki so bili povsem brez streliva. Na vseh področjih. Mladost je pač spet podlegla izkušenosti. Ni mi bilo všeč, da je kar nekaj navijačev Arsenala zapustila stadion že kar nekaj časa pred koncem tekme. Še dobro, da so pravi navijači ostali do konca in tudi po tem. Povsem jasno je, da ima Wenger nogomet v malem prstu, a tudi, da mu vsaj trije Aršavini v ekipi ne bi škodili. Takšni pravi moški garači, katerim je brez dosti razmišljanja povsem jasno, da se gole da zabiti tudi s streli iz 20-25 metrov, namesto z njo štrikati vse po šestnajstercu, da je na koncu že žoga obupana. Šele s takšnimi… Beri me naprej
Kralji ulice
Na ta zapis sem se v svoji notranjosti pripravljal že res krepkih mesecev, pa se je vedno nekako pritajil, čeprav nikoli ušel iz misli. Tokrat pa so se zvezde poklopile, izgovori pa izginili. Tega aprilskega popoldneva sva z mojo malo Carico, z dlanjo v dlani, stopicala po železniškem peronu naše prestolnice. In tam, v podhodu, je stal – Marko….. Beri me naprej
Fjaka
Uf, danes sem se stežka skobacal pred pc. Fjaka pač ne izbira kraja in časa. Tipkovnica se je kar izmikala prstom, moje misli pa so bile še vedno v počitnicah zadnjih desetih dni. Lepo je seveda spet prehitro minilo. Kar je po svoje smiselno, saj lepo ni namenjeno razvadi ali navadi, ampak nepozabnosti trenutka. Ta pa lahko traja. Moja mala stalna princeska in večja nestalna sta si dali kar duška tudi pri kulinariki v teh počitnicah…. Beri me naprej
Vse poti vodijo v Rim
Če bi hotel poenostaviti v eni besedi tokratni nogometni 1/4 finale CL, potem zadostuje – briljantno. Čeprav je večino v to oceno prispeval ravno torkov uvodni obračun. Resnici na ljubo sta ravno torkovi srečanji pred začetkom nekako dopuščali še najmanj negotovosti in večino predvidljivosti. Ampak, spet in ponovno se je dokazalo, da je žoga okrogla do zadnjega sodnikovega piska, kakor tudi, da stativi gola nista le dva droga kar tako, temveč odlična asistenta, od katerih se žoga rada zakotali v mrežo. Goli, ko se žoga, po udarcu, odbije od ene v drugo stativo in potem vgnezdi v mrežo so silna redkost, če pa se v takšni podobi dokončno zapečati tekma, pa postanejo večni. In kakor obrneš smo se še 1x prepričali, da višja stopnja nogometnega užitka kot je CL, dejansko (še) ne obstaja. Sploh v… Beri me naprej
Majhna jajca za veliko noč
Občutljiva tema je ta o jajcih, ja. Če preveč pritisneš je takoj vse narobe, če premalo se ti še kokoš smeji. Ampak kokoška že ve, kako se jajcem streže. Sem že resno razmišljal, da bi sestavil kakšno odo kokoškam, pa sem hitro seštel, da bi kokoške brez jajc ne bile takšne kokoške kot so. Kakor tudi, da bi jajca brez kokošk bila še večja jajca. Veš, iskreno povedano – jajca spoštujem. Ker, vse pomembno na tem svetu se je razvilo iz jajca. Prairie Oyster, fritaja, moja domovina in jaz. Prvo spoštujem zaradi jajca, drugo zaradi več jajc, tretje zaradi zmernosti jajc in četrto zaradi polnih jajc. Seveda si lahko… Beri me naprej
Zgrešeni navijači – sramota tudi nogometa
Rad gledam nogomet. Rad igram nogomet. Nenazadnje so mi leta “kopanja” po raznih travnatih in umetnih igralnih površinah, poleg boljšega zdravstvenega počutja, prinesla tudi obilo življenskih izkušenj, katere sem (in še) v praksi uveljavljal uspešneje, kot tiste iz šolskih klopi. Teorija pač ni obvezno povezana s prakso in obratno. Še vedno pa si najraje ogledam tekme CL. Niso zastonj šampioni. Ker je v tej ligi nogomet res, v največji meri prikazov, pravi slavospev tej igri. Ki dokazuje, da je nogomet točno to, kar mora biti. Moškost, borbenost, vztrajnost, ponos, sloga, domišljija, kreativnost, umetnost, vzorno obnašanje. Seveda si ogledam tudi reprezentančne nastope oz. prvenstva. Tudi naše reprezentance. Spoštujem nogomet. In posledično spoštujem igralce kakor tudi navijače. Eno brez… Beri me naprej
Slovenska himna me ne popelje v višave
Sem le eden od tistih, kateremu sta in še, dve različni himni polnijo ušesa v isti republiki. Najprej tiste SFRJ in zdaj še ta RS. Ne bom zanikal da, v isti republiki, utegnem v prihodnosti poslušati tudi tretjo. Državna himna seveda ni kar en pop komad, čeprav lahko postane bolj popularna kot sleherni pop komad. Je pa zato prava oda najvišje možnje stopnje, ki v svoji vsebini kratko, a zelo nazorno opeva miselnost, duhovnost in značajske lastnosti ljudstva. Himna je, poleg grba in zastave, bog bogov vsake države. Vsaj morala bi biti to. In prav vsak/a državljan/ka bi se morala/a s himno… Beri me naprej