Danes so Kitajci tudi uradno napovedali odprt boj ZDA in njih Svetovni banki z odprtjem AIIB – Azijske banke za infastrukturne investicije. V ZDA je zavladala popolna panika…..

Razumljivo, kajti do zdaj so bile ravno ZDA tiste, ki so s “svojo” Svetovno banko v Washingtonu diktirale pravila igre po svetu z nudenjem finančne in tehnične pomoči za razvojne programe državam v razvoju, s ciljem zmanjševanja revščine.

A kot je znano so ZDA, kamorkoli so prišle, s temi svojimi programi pomoči v bistvu le širile svojo demokracijo, kar je pomenilo, da so revne države zaradi njih pomoči postale še revnejše, predvsem pa izropane in v popolnih družbenih kaosih notranjih razprtij in vojn.

Lani sta se zgodila dve veliki prelomnici, ki sta bili napoved začetka poraženosti zdraharstva ZDA po svetu in katera sem tudi predstavil v zapisih Prihodnost – Rusi in Kitajci z valjarjem čez ZDA, ter Prihaja Putinov spektakel – Evrazijska Unija ! Zbogom ZDA….

Tako zagon BRICS, kakor tudi Evrazijske unije, pa sta bila le napoved nadaljevanjem odvzema še tistega edinega, s čimer so se ZDA kitile z neomejenim in neodgovornim tiskanjem brez kritja – finančne moči.

Tako so letos najprej članice BRICS ustanovile svojo banko New Development Bank (NDB) s 100 milijard dolarjev kapitala. Zdaj pa so, na pobudo Kitajske, zagnale še AIIB – Azijsko banko za infastrukturne investicije.

Članice BRICS in AIIB zdaj tvorijo skupaj 69% svetovne populacije in 65% svetovnega BDP.

AIIB, ki bo, s svečano ceremonijo odprtja, v polnosti zagnana v promet 16. januarja 2016, je mednarodna finančna institucija 57 držav članic, z vodilno Kitajsko, njeno poslanstvo pa je financiranje infrastrukturnih projektov v Aziji, a tudi na Bližnjem Vzhodu, Afriki in Evropi.

Kitajska namreč več kot resno dela na ponovnem zagonu nekoč znane Svilne ceste po kopnem od Azije v Evropo, po morju pa proti Perijskemu zalivu, vzhodni Afriki in Mediteranu, kjer je kakopak v ospredju tudi Balkan.

AIIB, katere sedež se nahaja v Pekingu, začenja svojo pot s 100 milijardami dolarjev kapitala, od katerega imajo azijske države 75% kapitala in temu primerno glasovnih pravic katerih ima največ Kitajska 34%, druga je Indija, sledijo Rusija, Nemčija, Avstralija, Singapur, Katar, Indonezija, Francija, Velika Britanija.

Prvo serijo ugodnih projektnih posojil iz 100 milijardnega sklada bo AIIB ponudil že do sredine leta 2016.

ZDA in Japonska sta sodelovanje v AIIB zavrnili, saj jo vidita kot resno grožnjo Svetovni banki in Azijski razvojni banki, kateri še najbolj podpirata ravno Washington in Tokyo.

Že ko je Kitajska javno naznanila svojo namero ustanavljanja te banke, se je začelo standardno ZDA udrihanje in lobiranje svojih zaveznikov, naj bojkotirajo to institucijo, danes pa te iste ZDA z vsemi topovi tolčejo po Nemčiji, Franciji, predvsem pa Veliki Britaniji, ker so se odločile postati članice, kar seveda niti ne čudi, saj so iz AIIB že sporočili, da bodo kriteriji za posojila pri njih blažji, predvsem pa nikakor oderuški kot od ameriške Svetovne banke.

Svoje sodelovanje s AIIB je tako napovedal tudi IMF, ki je pod ameriškim vplivom že čisto iztiril iz svojega osnovnega poslanstva in bo tako imel možnost se vrniti na svojo začetno točko izpred desetletij, ko je imel v bistvu takšno poslanstvo, kot ga ima sedaj AIIB.

Od naših sosedov je postala članica Avstrija, Srbija je s Kitajci letos itak že sklenila prvih 5 milijard vredno investicijo za železnice, termo in hidroelektrarne, avtoceste in rečna pristanišča. Hrvati, Madžari in Poljaki se tudi že dogovarjajo, kakor tudi Grki, katerih pristanišča so praktično že kitajska.

Slovenija pa….Hja, Slovenija pa je poslala svojo Cerar delegacijo v ZDA, da najema kredite od zasebnih bank in ameriškim podjetjem razproda vse ugodnosti in udobnosti, katerih nimajo niti slovenska podjetja, da bi le prišli v Slovenijo pokurit poceni delovno silo in dobičke, z davki vred, odnesli v ZDA.

Putin je že itak vojaško spravil ZDA pod mezinec. Zdaj ostane le še, da države BRICS, Evrazijske unije in AIIB ukinejo dolar kot nosilno valuto in uvedejo svojo. Če so že zložile vse to na kup do zdaj, bodo pa še to malenkost, pa da vidimo, kaj bo ostalo od opevanega “In God we trust”….

Don Marko M