Plastični zamaški za Anžeta – akcija je zaključena

Čeprav je, z današnjim dnem, akcija zbiranja plastičnih zamaškov za Anžeta zaključena, se le ta nadaljuje za Mirka iz Maribora. Mirku se seseda hrbtenica in zbrani plastični zamaški mu bodo v veliko pomoč za zbiranje potrebnih sredstev za odpravo teh težav. Dodatne informacije nadaljevanja akcije za Mirka so ti dosegljive na Anžetovi spletni strani. Zahvala Anžeta pa tudi tukaj. Sicer pa, tako kot sem sam impresioniran nad uspešnostjo akcije zbiranja zamaškov za Anžeta, ravno tako si lahko tudi ti, ki si jih tudi zbiral/a. Dober človek si. In obenem si lahko upravičeno ponosna/ponosen, da si s svojo dobro in plemenito voljo prispeval/a svoj delež za 100 ton zbranih zamaškov za Anžeta. Astronomska številka, ja. Katere verjetno ni nihče pričakoval za teh nekaj mesecev zbiranja. V slogi je pač še vedno moč in… Beri me naprej

Moj župan republike Palma de Popo – Petra Vidrih ga sanja

Sliši se neverjetno, a je resnično. Mojemu, tudi mojemu županu Borisu Popoviču, se je pripetila krivica. Spet. Ne razumem, kako je to sploh mogoče. Človek sploh ni fizično nasilen do nikogar. Še besede katere izreče so prej izjemen napor za njega podstrešje in glasilke, tako, da iz tega aspekta lahko izvaja nasilje le nad samim seboj. Kar pa zakonsko ni kaznivo. In spet ne razumem, kako so naša sodišča lahko tako krivična, da so ga obsodila – ker je na glas razmišljal. Dvojna merila sodišč. Medtem, ko ljudstvo od politikov in županov pričakuje, da bodo ja čimbolj na glas kaj modrega povedali, pa po drugi strani tistega, ki tako naredi, kar takoj cepijo z zaporno kaznijo. Ja, tako kot vsako vojno, je tudi to zakuhala – ženska. Petra Vidrih. Ki sama zase pravi, da je po poklicni plati – novinarka. To pa je tudi vse, ker po privatni nima kaj pokazati in povedati o sebi. Ker se Petri nikakor, tudi po zajetnih letih, ni uspelo izstreliti nad novinarsko povprečje, se je odločila… Beri me naprej

Novoletno, božično oz. koliko nedolžnih bo spet padlo

Desant na gozdove se začenja. Z enim samim ciljem v veselem decembru – imeti prazničen drevešček pod svojo streho. Zakaj že ? Kar tako. Ker je to lepo. Koliko milijonov, mogoče celo milijarda, nedolžnih dreveščk se bo v gozdovih žrtvovalo za človeško neumnost sploh ni pomembno. Celo okoljevarstveniki, tako zeleni, bodo po večini poniknili tudi v tem decembru, medtem, ko se bodo sekala in sekala mlada in mala dreveščka. Ki tako ne bodo nikoli imela možnosti zrasti v velika drevesa, da bi ponosno prispevala v čistejše okolje tudi človeka. Bodo pa zato v veselje dobre tri tedne tam v kotih sobe, da bi nato končale kot kurjava ali kar v smeteh. Največja poanta v vsem pa je, da dejansko prav nihče točno ne ve, kaj je razlog, da mora drevo stati za praznike tam v kotu. V Sloveniji si še vedno nismo na jasnem niti, ali gre za novoletno, božično, smreko, jelko ali pa le drevo. Vemo pač, da ga je… Beri me naprej

Pismo belogardista Janeza

“Partizanček Franček je čisti blefer in lažnjivec” je svoje pismo načel belogardist Janez, katerega sem pred tremi dnevi prejel v moje uredništvo. In nadaljeval : “Zaradi vsebine pisma partizančka Frančka, ki v svojem besedičenju zavaja javnost, pričakujem od uredništva bloga Don Marko M, da v celoti objavi moj odgovor na istem mestu in brez uredniške cenzure”. Razlog silnega vznemirjenja belogardista Janeza je bil seveda intervju, v katerem se je Franček partizanček predstavil na mojem blogu. Pismo Janeza kot takšno nisem mogel objaviti, ker je bilo očitno spisano v afektu in bi ga moral zaradi neprimernih izrazov cenzurirati več kot za polovico, kar pa bi seveda sprožilo dodatno nejevoljo in zahtevo po pravicah pri Janezu. Zato sem ga, kot Frančka, povabil na osebni intervju v mojo redakcijo. Danes me nekaj križ zdeluje, zato sem moji tajnici Vednoda naročil, naj sprejme Janeza. “Kdo pride” me je prebodla z očmi. “Saj sem ti že povedal – belogardist Janez.” Naenkrat je temperament Vednoda poskočil :”Ma kaj ta golazen… Beri me naprej

Obeski za kondicijo

Da ti visi je očigledno cool, fajn, superca in oh in sploh. Pri tem pa je, bolj kot dimenzija, pomembno, da binglja. Kar daje tisti občutek zavedanja, da je vse na svojem mestu, ko ga potehtaš v dlani in med prsti. Seveda je pomembna tudi lepota, a dosti manj kot izvirnost njega podobe. Zakaj se ljudje tako radi obešamo na obeske verjetno ne bo nikoli jasno, zakaj se kdo obeša na tipa ali žensko je pač lažje razumljivo. Gušti so gušti. O ja, na obeske pa sem pozoren. Tudi nanje. Pa ne na mojega, ker imam samo enega, pa še za tega praviloma vedno vem kje se nahaja. Hočem nočem mi pač padejo v oči predvsem obeski ključev. Sploh, ko sem se večkrat z različnimi gospodičnami vsedel na kafetku. In vedno se je ponavljal sicer soroden, čeprav različen scenarij. Če je bila kadilka je seveda morala povleči iz torbice cigarete. In spektakel se je začel. Ok, glede ženskih torbic sem še vedno… Beri me naprej

Taxi

Koliko je kdo v resnici predan svojemu delu zveš lahko čisto enostavno tako, da ga vprašaš po zgodovini dejavnosti. Ne bodi pa presenečen/a, če o zgodovini taxi-ja slovenski taxisti ne vedo praktično nič. Šefi jih pač naučijo le, kako se vklopi taximeter ali pa ne in kako se pokasira. Vse ostalo je na njih samih. Taxi je v svoji zgodovini sicer večkrat menjal svojo zunanjo podobo in jo bo še, a prvotno poslanstvo ostaja nespremenjeno. Popotovanje, bi rekli stari grki. Popotovanje za ljudi, proti plačilu, od vstopne do izstopne točke. V naši mali podalspki je, kot vse ostalo, tudi taxi služba prišla primerjalno s zajetno zamudo. Zametki segajo v obdobje po drugi svetovni vojni, do začetka razmahovanja v 60′-ih. Za primerjavo – znameniti londonski taxiji so svoje poslanstvo začeli poganjati že v 17. stoletju, v podobi nadgradnje znamenite rikše. Nadgradnja pa je bila v tem, da je človeka… Beri me naprej

Avtomat do gat

Oni dan sem v naši, prej sivi kot beli prestolnici, stopil iz vlaka na peron. Veza za nadaljevanje vožnje je bila napovedana za čez 15 minut, tako, da sem v miru zavil en tobak. Po prvem dimu pa mi je padel v oči. Le nekaj metrov proč je bil. Avtomat. Vabil me je s svojo ponudbo non alco pijač in nekaj prigrizkov. Ker sem načelen, sem podlegel takoj. Pristopil sem mu osebno, čeprav je deloval neosebno. Niti pozdravil me ni. Sicer pa, kaj ima pa sploh veze vljudnost z biznisom. Medtem, ko sem gledal njega ponudbo za steklom, sem izbrskal nekaj drobiža. Odločen, da bo tisti grejprfrut z mehurčki moj, sem se lotil prebiranja navodil. Svaka čast slepemu, če to prebere. Pa sem ga, v tisto režo, najprej nahranil s šestimi kovančki po 5 centov. Pogledam displej. Nič. Mogoče pa hoče cel znesek ali pa mu enostavno baker ni dovolj plemenit. Pa mu dodam še tri kovančke po 10 centov in vtipkam številko. Tip me, milo rečeno, ni niti pogledal. Takrat sem, v trenutku svojega temperamenta, sicer najprej pomislil, da bi uporabil na njem… Beri me naprej

Tvoj Dedek Mraz

‘Lahko mi pišeš preko spleta’, je prijavil Dedek Mraz in s to potezo krepko skočil v čas sodobnosti. Ja, Dedku Mrazu lahko poslej svojo željo pošlješ tudi na takšen način. S to potezo je seveda krepko prehitel v sodobnosti oba druga decemberska moža, čeprav med njimi rivalstva ni, ker so enostavno tako posebni vsak zase, da primerjava niti ni možna. Ker se možakar osebno prvič srečuje s sodobnostjo na takšen način, si je izbral po enega asistenta v vsaki državi. In v naši podalpski se je obrnil name. Torej na moj blog. Obljubil sem mu, da mu postavim celo spletno stran za v bodoče, povsem brezplačno, če samo reče. Kdo pa si ne bi želel pomagati temu osivelemu šarmantnežu, ki nobeno leto ne pozabi na nas. Zato mu bom namenil tudi intervju v enem naslednjih zapisov. Svoje želje, mnenja ali vprašanja torej lahko zdaj vpišeš tudi tukaj ali pa na mail, na koncu objave. Zdaj pa prepuščam besedo Dedku Mrazu oz. njegovemu sporočilu tebi in… Beri me naprej

Moške barbike

Da so kokoške izrazito ženskega spola je bilo prepričanje, katerega so me naučili že v šoli. Kasneje in še danes pa praktično tudi nekatere ženske, ki jim to sploh ni nerodno na glas priznati in zato so v mojih očeh vse prej kot to. Ampak, poslej se bo treba sprijazniti s kruto resnico. Kokoške postajajo vse bolj – moški. Ostal sem šokiran. Da ženske za zdravljenje kompleksov ali pa v poskusu prevare moških oči uporabljajo razne wonderbra-je, pa push up-e, pa steznike, pa elastične hlače-dolge seveda in podobne pripomočke, sem se že skoraj privadil v mislih. Težko, ampak skoraj. Seveda sem se preventivno, na praktičen način, moral podučiti o teh materialih, da jih lažje razberem na ženski še preden odpre usta. Sploh pa sem bil v to prisiljen tudi zaradi določene izkušnje pred leti, ko me je na neki zabavi, v soju manjkajoče luči, ena gospodična hotela na vsak način… Beri me naprej

Ženske rocka in rolla

Obožujem rock’n’roll. In ženske, ki tako ali drugače smisel vidijo in doživljajo skozi rock’n’roll tudi. Za razliko od raznih fufic, ki se naslajajo ob zvokih “parajočih” sentišev ali turbo ali ostalih govejih zvokih, so rock’n’roll mačke prave mrhe v vseh pogledih. Predvsem pa v življenskem, katerega jim usmerja njih karakterna odločnost, mavrica podstrešja in poudarjen socialni čut. Ja, primerjalno so rock’n’roll mačke iz povsem drugega planeta, kot ostale ženske. Meni je prav. Rock’n’roll, posledično rock, sem vzljubil, komaj dobro iz plenic, zelo verjetno zaradi, zame upravičenega, uporništva, ki je botrovalo nedeljskim radijskim glasbenim željam, katere je moja gospa mati poslušala na jakosti decibelov, katere so šipe še komaj prenesle. Sicer trdim, da je ponarodela klasika “Tam kjer murke cveto” čisti rock’n’roll še za današnje narodnjake, ampak, kar je… Beri me naprej

Kaj pa žensko nasilje nad moškimi ?!

Ok, vse kar je prav, ampak te fejkane feministične hinavščine pa res ne mislim podpirati. Statistično naj bi 10% slovenskih žensk doživelo nasilje, katerega naj bi jim povzročal njih partner. Ampak pozor – statistično naj bi tudi 8% slovenskih moških doživelo nasilje, katerega so jim povzročale njih partnerke. Fizičnega seveda. Statistika pa zajema seveda samo tiste primere, ki so bili prijavljeni uradnim organom….. Beri me naprej

Seštevanje

Na cilj se lahko temeljito pripraviš, a tisto za ciljem bo prišlo na start pred koncem.

Don Marko M

Pismo Partizančka Frančka

“Tovariši in tovarišice – ponosen sem, da vam lahko predstavim resnico ozadja boja proti okupatorju. Bilo je butasto, da smo morali sovražnike podirati na svoji zemlji, pa kurc, tudi svojo babo podiram na svoji zemlji če nimam kaj pametnejšega početi. Sovražniki, izdajalci, belogardisti, pa so same babe.” Tako je zapisano v uvodu pisma, katerega je poštar dostavil v moje uredništvo. Ker nisem gospod, me je že uvodni “tovariši” potegnil v nadaljevanje branja. Priznam, toliko adrenalina ob prebiranju nisem že dolgo začutil. Tako brez balasta, neposredno in brez vsakega zadržka je Franček Partizanček razgalil svojo zgodbo na petih A4 straneh, po mojem, stipkanih še s pomočjo tipkalnika iz leta 41′. Ampak, začutil sem, da je Franček pravi vir bogastva in zato sem ga povabil na intervju…. Beri me naprej

Napitnine – poln žep za prazen nič ?!

Napitnina oz. sorodne oblike prostovoljnih prispevkov posameznika naj bi bila neka oblika nagrade v denarni obliki. Ker v naši podalpski še nisem zašel v lokal, kjer bi bila napitnina določena in obvezna, ostajam pri tem, da je višina podeljene napitnine v domeni odločitve posameznika. Kakor tudi ali jo bo oddal ali pa ne. Drugi del je seveda v domeni tistih, ki so trdno prepričani, da napitnine ni potrebno prispevati, saj so nenazadnje tisti, ki storitev izvajajo, že itak plačani s plačo za svoje delo. In imajo prav. Svoj prav pa imajo tudi vsi tisti, ki napitnine prispevajo. Sam sem mnenja, da si napitnino zasluži le tisti, ki je sposoben maximalno profesionalno opraviti svoje delo, k temu pa dodati še tisti mehurček zanimive in prijetne popestritve dneva. Torej tisti, ki razume, da je tam zaradi stranke in ne obratno. Seveda pa moja vizija… Beri me naprej

Bobu bob in Bobu blog 2009 – glasovanje se je začelo

Čigav bo nov LCD televizor, se še ne ve, razen, da se ve, da bo doma v njega gledal/a vsaj ena oz. eden od glasovalcev. Čigava bo zmagovalna izjava leta 2009, tako bobu bob kot tudi bobu blog, se tudi še ne ve. Je pa že znano, da bosta zmagovalni izjavi v obeh kategorijah izključno plod dobre volje vseh, ki boste oddali svoje glasove. Kako glasovati – predstavim v nadaljevanju. Zakaj glasovati – to pa veš že sam/a.
Slovenska, sicer dokaj zajetna, blogosfera premore tudi odlične pisce. In če odmislim tiste blogerje, ki so že po profesiji sami poklicni novinarji, potem v blogosferi ostane na tisoče tistih, ki več kot spretno zapolnjujejo medijski prostor. Moč besede blogerjev, kot prvih glasovnikov ljudstva, nikakor ne gre podcenjevati. Kar so… Beri me naprej

Pes, ki laja, (ne) grize

Še vedno so me fascinirale kategorizacije hišnih ljubljenčkov. Mislim seveda na živalski svet. Kolikor mi nese spomina nazaj, torej od včeraj, se je ta pojem hišnega ljubljenčka bistveno okrepil. In kakor sem sešteval v zgodovino domačih ljubljenčkov v naši podalpski, vsakič sem prišel do zaključka, da je prvi pravi in vodilni hišni ljubljenček – muca. Verjetno bi bilo isto, če bi živel na Kitajski, le končni videz muce bi se razlikoval. Ampak v ta zapis me ni pognala misel na, tudi mojo, muco, temveč manever hišnega ljubljenčka izven stenskega okolja. Kolesarski krog me je zapeljal tudi na pločnike naše promenade. In tam, trideset metrov naprej vidim kolesarja, ki je nekam čudno odskočil s kolesom vred. Razlog naglosti njega kretnje se je kmalu prikazal tudi mojim očem. Levo tovariš, poleg njega tovarišica, ki je v roki držala povodec, raztegnjen na dva metra. In na povodec je bila pripeta sfrizirana podgana. Vsaj kar se velikosti tiče, a v pasji podobi. Pa še okrašen je bil kot… Beri me naprej

Ljudski vrt v rokah Velikega brata

Od danes dalje bo stadion Ljudski vrt v Mariboru ali vse manj ljudski, ali od Velikega brata, ali pa vedno bolj ljudski s pomočjo Velikega brata. Vsekakor pa so vrli toti mariborčani spet poskrbeli, da so prvi v naši podalpski. In ja, še eno takšno potezo, pa si bom parcelo kupil v Mariboru. O navijačih, njih šegah, navadah in razvadah, ter bontonskem in strpnem obnašanju sem pred časom že pisal tukaj . In ker ima vsaka zgodba nadaljevanje, jo ima tudi ta. Iskreno, ko sem že skoraj obupal nad slovensko klubsko nogometno sceno, je posvetilo. Prihajajo Rusi ! V Ljudski vrt. Ker veš dobro, kaj si mislim o naključjih, potem boš razumel/a tudi, da se je končno zgodilo, da bomo slovenci imeli ruse pod totalnim nadzorom. Za spremembo. 52 videokamer, ki bodo poslej krasile Ljudski vrt, bi moralo…. Beri me naprej

Kupujmo slovensko ! Zakaj že ?

Tretje leto akcije ozaveščanja potrošnikov Kupujmo slovensko je za nami. In učinek ? Klavrn v praksi, a vseeno porabljenih nekaj sto tisoč davkoplačevalskih evrov. Iskreno povedano – če ne bi na radiu slišal, da je akcija potekala, sploh ne bi vedel. Na brzino sem zavrtel film istoimenskih akcij v Italiji in na Hrvaškem, katere medije, poleg ostalih, spremljam mogoče celo pogosteje kot slovenske. Tam praktično ne mine nekaj dni v tednu, da ne bi iz medijev vseh oblik dobesedno bombardirali z oglasi potrošnike o nakupu domačih izdelkov. Medtem ko se italijani, razen ob meji, na slovenske izdelke praktično požvižgajo, je hrvaška akcija bila tako učinkovita, da je krepko izničila pomen tujih izdelkov, tudi slovenskih, in krepko povišala prodajo domačih. Iz tega je mogoče sklepati, da so snovalci naše akcije ali nespretni ali… Beri me naprej

Križ je (pre)križan

Ne padajo samo berlinski zidovi, padajo tudi ostali. EU je neomajna – križe, simbole krščanstva, je treba umakniti iz vseh javnih šol. Strinjam se in dodajam – zadnji čas. Meka krščanstva, Italija, je s svojim svetim sedežem takoj planila pokonci, Berlusconi pa takoj vložil pritožbo na EU. Po mojem povsem neupravičeno. Križi dejansko nimajo kaj iskati po stenah javnih šol. Tako postavljeni križi, namreč dobesedno vsiljujejo versko prepričanje. In tako tudi grobo kršijo pravico do nemotenega izbora lastne veroizpovedi posameznika. Pa da se mi ne bo kdo zdaj, preden nadaljujem, obesil na te moje zapisane misli. Nič nimam proti križu, kot simbolu religije, čeprav so se pod tem simbolom zgodila največja grozodejstva človeštva. Križ je  namreč tudi svastika. Tudi takšnim je treba odpustiti in jim dovoliti strpnost v popravljanju in popravi napak. Mnenja sem pač, da v učnih hramih javnih šol, kjer vsi učenci izhajajo iz prvotne enakosti, za križ na steni tam ni prostora. Lahko pa me poskušaš… Beri me naprej

Vojna ZA svobodo ANKARANa

Kot sem že zapisal, je osamosvojitev Ankarana izjemnega pomena za bodočo podobo Obale. Sploh MOK-a. Tako zelo, da je pridobila že nacionalni interes. In najbolj pomembno je, za vse ki še niso dojeli ob vseh zavajanjih, da o usodi lastne občine odločajo le  ankarančani sami ! In nikakor vsi prebivalci MOK-a. Boj za Ankaran je sprva, laičnemu opazovalcu, bil prikazan zgolj kot še ene običajne lokalne volitve. A to je bilo le zatišje pred tramontano. Vojna za mejo se je začela. Čeprav se je začela že pred leti, a tokrat bo ta zaključena dosti prej, kot tista sosedska, ki bo šla v arbitražo. Na Obali smo ponovno priča prijemom, ki so krasili tudi zadnje županske volitve. Neargumentirana zavajanja, podtikanja, lobiranja, poniževanja, plasirana s strani določenega dela vladarjev MOK-a in njim podrejenih medijskih profesionalnih “novinarjev” in vzročno povezanih. Kar seveda samo priča, da so ankarančani na… Beri me naprej

Prašičja gripa nastala zaradi prascev

Je nova gripa (H1N1) še eno nedvoumno sporočilo matere narave, ali pa, še ena nova farmacevtskega lobija ? Materi naravi in njenim nedvoumnim, slikovitim, sporočilom zaupam in verjamem. Farmacevtskim laboratorijem nikakor. Nova gripa je včeraj, v naši mali podalpski, zahtevala svojo prvo uradno žrtev. Nikakor pa zadnjo. V to sem prepričan. Slovenci namreč v nobenem primeru nismo imuni bolj, kot ostali zemljani. Prej nasprotno – v določenih delih smo celo krepko nad svetovnim povprečjem. Po HIV/AIDS-u iz leta 81′, je človeštvo spet soočeno s pandemijskimi razsežnostmi določene bolezni, ki ubija ta samooklicana, najbolj inteligentna bitja tega planeta. Dokaz več, da ubijajo malenkosti. A tokrat je naša podalpska še kako vpletena v začetek pandemije nove gripe…. Beri me naprej

Sosed/a je kot topla greda

V življenju nekatere rabimo, nekatere pač ne. Isto mislim tudi o sosedih. Vsi jih imamo, kar še ne pomeni, da jih rabimo. Pri odločitvi, komu bo sosed, je namreč vedno v prednosti tisti, ki v določen kraj prihaja. In tam živeči se potem odločajo ali bo sprejet/a v tisto mini lokalno druščino, ali pa ga bodo ignorirali. Ne glede na relacijski odnos med njimi, pa mu/ji statusa soseda nihče ne more oporekati ali ga zanikati. Sosedstvo me še najbolj asocira na železniško postajo. Kraj je skozi tam, sosedje pa prihajajo in odhajajo. Eni se vračajo, vrnejo, eni nikoli več. Ampak, sosedstvo ima zelo pomembno vlogo v družbi. Sosed/a je namreč lahko istočasno ali ločeno dobrotnik, sodnik, pomočnik, krvnik, sogovornik, špicelj, prijatelj/ica noči, informator/ica, znani neznanec….. Beri me naprej

Akcija za kolo Borisa Popoviča je zaključena

Drage moje in dragi vaši, moram priznati, da sem ponosen na vas. Pet dni, pičlih 5 dni je bilo več kot dovolj, da smo s skupnimi močmi zaključili akcijo zbiranja sredstev za nakup kolesa za župana MOK-a Boris-a Popovič-a. In to je le prvi del. Predvsem pa me, znova, veseli, da bralci mojega bloga razumete satiro, kakor tudi, da ste sposobni iz zabave narediti resno zabavo. Kar bo, med ostalim, tudi podelitev kolesa njegovi visokosti republike Palma de Popo, ob svečani otvoritvi prvega in zaenkrat edinega kolesarskega krožišča v Sloveniji. Je pa ta akcija nakupa kolesa že do sedaj postregla s kar nekaj presežki. Prvi je bil vsekakor izjemen bralski interes in to iz vseh koncev naše podalpske. Ok, zdaj pa podrobnosti akcije…… Beri me naprej

Dobrodelna akcija za kolo Borisa Popoviča

Presežkom našega vrlega župana republike Palma de Popo kar ni videti konca. Potem, ko smo pešci najprej bili deležni palm, zaradi katerih se ne vidi drevesa, malo kasneje smo avtomobilisti in motoristi dobili brezplačno avtopralnico v podobi svetleče fontane, se je naš vrli župan odločil zapolniti še manjkajoči člen v tej navezi – kolesarje. Seveda drži, da imamo v Kopru dokaj urejene kolesarske steze, čeprav so to bile še pred sedanjim županom, ampak nova pridobitev pa je zagotovo unikum v Sloveniji…. Beri me naprej

Imaš več nepremičnin ? Potem boš mastno plačal….

Komur še ni jasno, zakaj slovenski “jet set” pospešeno prodaja svoje nepremičnine bajnih velikosti, razkošnih vsebin in vrednosti, potem mu bo jasno že zelo kmalu. Prihaja namreč davek na nepremičnine. In fantje le prehitevajo čas. Dosti prepozno, trdim. Čeprav, ta davek lahko pomeni tudi dokončno razprodajo naše dežele. Lahko, ampak direktivam EU se je pač treba ukloniti. Naša mala podalpska, s komaj nekaj manj kot dvema milijonoma prebivalcev, premore skoraj sedem milijonov nepremičnin. Pod tem pojmom so zajete pretežno bivalne površine, preostanek pa zapade na druge oblike. Ne bom se kaj preveč spuščal v preostale oblike, saj je nepremičnina tudi lopa na njivi ali zapuščena podrtija brez strehe. Seveda je pravičnosti na tem svetu ravno toliko, kot je soli v… Beri me naprej

Zveste deklce ? Seveda so….

Ženska multipraktičnost nima meja v razkazovanju multifunkcionalnosti. Kar seveda ni obvezno povezano z modrostjo. Modro pa tudi ni obvezno praktično. In če že trdim, da ženska in moški ne moreta biti prijatelja brez sex-a, razen če ni on gay ali ima odrezan ponos, potem trdim tudi, da zveste deklce obstajajo. Še več, praktično vse deklce so zveste. Že na prvi videz. Videz pa itak vara le nepoučene. Prva zvesta deklca, bolj hipijevsko usmerjena, je bila vsekakor Eva. Sledila ji je, bolj konzervativno usmerjena, Marija. Med njima je bila le ena majhna, a zelo pomembna razlika. Eva v svoji zvestobi ni zanosila, ker je Adam imel neplodne dneve, kljub temu, da je jabolko izstopalo, Marija pač je, ker je Avgust imel več kot plodne. Kakor obrneš so to prvi, tudi… Beri me naprej

Objemi nedolžnost

Nekaj let sem že preživel na tem svetu. Sanja se mi ne, koliko jih še bom, vem pa, da občudujem tiste, ki so jih doživeli 80,90,100 in več. Vsak od njih je namreč pisana knjiga neštetih zgodb. Tako enak vsem, a tako drugačen od vseh. In še vedno si ne znam razložiti, zakaj je nekaterim usojeno živeti toliko let, nekaterim dosti manj, nekaterim celo rojstvo ni dovoljeno. In tiste častitljive starosti spoštujem že zaradi enega – treba je preživeti vse to življenje. Treba je preživeti radost, veselje, žalost, skrb, trpljenje, skrivnosti, vzpone, padce in vse vmes. Nekaterim je to uspelo v dostojanstvu, nekaterim brez tega. In vedno bolj se mi zdi, da je večina najboljših že… Beri me naprej

Lunapark – I love this game !

Eh, vsakič ko že vidim lunapark, sploh če je z mano moja mala Carica, tisti otrok v meni postane še posebej navihan in neukrotljiv. Čeprav so tej lunaparki v naši podalpski kr neki, v primerjavi s tistimi iz tujine. Ampak, ‘bolje išta nego ništa’, je rekla lisica, ko je po enoletni abstinenci naletela na ježa. Če bi hotel biti rahlo provokativen, bi celo rekel, da se naši lunaparki vsebinsko niso nič spremenili od mojega otroštva. Pa ne bom rekel. Itak sem zapisal. Jim pač zaupam, da so tiste aparature zabave tehnično brezhibne. Sicer me je že od nekdaj v razmišljanje poganjalo tudi vprašanje, zakaj se tovrstni zabavi reče – lunapark. Bemti, kolikor vem, luna nima parka. In vprašanje je, koliko obiskovalcev tega parka je za na luno. Luni se res dela krivica. Sploh podnevi…. Beri me naprej