“Oho, ti pa imaš dolgega,” mi je prijavila Tina in se namuzala, medtem, ko sem si, ob tej njeni na glas izrečeni opazki, nadel videz sramežljivega. Saj drži, da kar pogosto slišim kaj takega iz ženskih ust, pa mi je vseeno vsakič malo nerodno. Malo. A le v prvih dveh sekundah trenutka. Hip za tem pa tudi moj ego malenkost zraste. Malenkost. Lepo te prosim – kateremu moškemu pa ne bi, če bi mu ženska tako rekla. Sicer še nisem obupal v prepričevanju žensk, predvsem njih, da dolžina ni bistvenega pomena, ampak še vedno sem moral to potem tudi praktično dokazati. Kar pa je že garanje. Težje od tega je le še poležavanje na plaži. Kajti, predvsem ženske so tiste, ki prisegajo, da je njega dolžina pomembna. Na nek način jim sicer lahko pritrdim, a le do določene dolžine. Ker, če je prekratek ni kaj prida uporabnosti, če pa je predolg ga lahko… Beri me naprej
Shujšajmo po žensko
Le še mini center v našem naselju me je ločil od kolesarjenja do doma, ko sem jo najprej slišal, malo kasneje tudi videl. Danjelco. Stala je tam ob steni njene firme in ga vlekla na polna usta. Res je hudič, če ga tudi ženska ne more popušiti kjer in kadarkoli. Sploh pa med delovnim časom. “Čao Marko”, mi je navrgla v vedno hudičevi navihanosti. Takšen tip ženske je za moškega vedno nevaren. Poleg navihanosti premore tudi totalno spretnost na vseh ženskih področjih, za nameček pa lahko dela po tri dela naenkrat. In vse kvalitetno opravljeno. Ti rečem, hudiček od ženske. Ni moškega, ki bi to krotil. “Kaj je mačka, imaš spet uradne ure?” sem zabrundal, medtem ko sem priprarkiral kar se da blizu nje. Še par cm pa bi jo pritisnil ob steno. ABS nekaj šteka. “Saj veš” je navrgla in… Beri me naprej
Do prvega miljončka je res najtežje….
Čeprav nikjer ne piše, da bo potem kaj lažje. A preden nadaljujem se moram zahvaliti Siol-u, kateremu bom v nadaljevanju namenil še kakšno besedico. Če je kakšnega meni znanega zavistneža stisnilo v prsih ob navedbi naslova, naj ga/jo potolažim, da nisem zadel na lotu. In da je naslov namenjen mojemu blogu. Nekaj dni nazaj sem namreč spoznal, da se je moj blog končno skobacal iz plenic. Tistega 17.03.2007 sem vnesel prvi zapis na svoj blog. Drugi rojstni dan pa ne pomeni nič drugega kot to, da mi bo(š) moja najdražja pripravila celo vrsto presenečenj : tedenske počitnice na Karibih, kjer bova do nezavesti poglabljala najin odnos, totalno nov meni prilagojen pc, pred tem pa … Beri me naprej
Note(r) v uho, v glavi pa kar bo – najnižji IQ v lasti atomik frajtonik
Tvoja glasba – tvoj IQ, pravim jaz. Seveda je to mišljeno za tisto zvrst glasbe, ki se najpogosteje znajde v tvojem ušesu. Ker sam/a tako hočeš. Občasna priložnostna naključja spoznavanja drugačne glasbe, zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov sem niso všteta. Pa nimam namena debatirati o tistih, ki se določenemu profilu glasbe približajo občasno zaradi trenda ali ugajanja, pač pa o tistih, ki izbrano glasbo nosimo v sebi, kot del nas samih. Kar je lahko tudi slog razmišljanja in obnašanja. Jo pač začutimo v bitu, srcu, duši. Ker moje nadaljevanje opisuje najprej poslušalce, a vzročno tudi glasbenike, že tukaj sprožim na prvo. Slovenski narodno in zabavni izvajalci so najbolj aktivni konzumenti drog pred, med in po svojih nastopih. Hudo redke izjeme so res redke. O takšnih in drugačnih posebnostih glasbenih izvajalcev pa v nadaljevanju. Najprej o tem “kar poslušaš Beri me naprej
Hvala EU, ker si tu
8 in pol razlogov za poroko
Mojih seveda. Ker verjamem, da je imel prav vsakdo izmed vas svoje razloge za poroko. Kot jih imaš tudi ti, ki se še boš poročil/a. Ker, vedno obstaja razlog. Eh, že od plenic in smrkavega noska dalje sanjam, kako se bom nekega dne poročil na svojstven način. In temu primerno je programska shema izvedbe že izdelana. Sicer bo lahko moja bodoča na postavljeno programsko shemo podala tudi argumentiran ugovor morebitnih sprememb, a šele po izvedbi. Ker obožujem enakopravnost. Itak bo potem imela besedo sleherni dan, tudi ko ne bo vprašana. Tradicija pač. Razlogi moje bodoče, zakaj je izbrala prav mene, so njeni razlogi. Katere bo itak prej kot… Beri me naprej
Kaj je rentabilnejše – žena ali prostitutka ?
Vprašanje, na katerega bi eni odgovorili v trenutku, spet drugi bi si vzeli čas za primerjavo do končnega izračuna. Ki pa se verjetno ne bi dosti razlikoval od tistih, ki so izračunali “na prvo”. Ali pač. V nadaljevanju zapisa je žena enačena partnerki, prostitutka pa temu kar je. Skupni imenovalec je, da sta oba profila – ženska. Le da se način in potrebe razlikujejo. Čeprav bi opis žene-partnerke lahko izpeljal iz le lastnih izkušenj, sem se na to temo raje pogovoril tudi z znanci, prijatelji in kolegi, a tudi nekaj žen(sk)ami. Kar sem storil tudi za opis prostitutke, kjer res, zaenkrat, nimam še čisto nobene izkušnje. In če se izračun, koliko porabi moški za svojo žen(sk)o razlikuje od primera do primera, a obstaja minimum kvota, potem je toliko transparentnejši izračun, koliko moški lahko porabi za prostituke. Na osnovi (ne)uradnih cenikov seveda. Noben čudež ne bi bil, če bi se med navajanjem prostitutk znašle tudi kakšne “znane” slovenke, ki to delo… Beri me naprej
Slovenija – moja dežela
Vedno sem znal zadeti. Tudi pravi trenutek. Če se mi je dalo seveda. Potem, ko se je dan tja do popoldneva kopal v tem, proti koncu, zimskem soncu, sem ocenil, da je pravi čas, da svoj dvokolesnik spet sprehodim malo po Obali. Vedno nekdo nekoga sprehaja. Oblaki nad piransko punto so se vedno bolj bohotili in ocenil sem, da če takoj obrnem proti Kopru mogoče ostane vsaj moje sedalo na sedalu suho. Razvita hitrost, katero bi občudoval tudi Armstrong, pa je zadostovala ravno za nekje okoli sto metrov do koprske tržnice. Ampak, sedalo je ostalo suho. Grlo tudi. Slednjega sem uspešno namočil na terasi lokala, ostalo pa sušil. Ko sem zaključil tobačni obred in se je prvi kolobarček dima sputil proti plastični strehi, v katero so se neusmiljeno zaletavale dežne kaplje, sem od sosednje mize slišal : “Živjo, mogoče veš če se dogaja kaj zanimivega v Kopru?” Pa je šla moja relaksacija v maloro. “Seveda se dogaja. Čez dan plešejo… Beri me naprej
Moški nasveti – Kako v globino ženske ?!
Ob preletavanju svojega bloga sem ugotovil, da sem ženskim nasvetom namenil kar nekaj pozornosti. Pač obožujem adrenalin, podoben tistemu vlaku smrti brez končne postaje. Ki je še najbolj sorodna primerjava opazovanja ženskim podvigom. Ampak, ob vsem tem sem, nenamerno, povsem zanemaril svoje moške kolege. Groza ! Kar nerodno mi je malo. To moram popraviti. In zato bom v nadaljevanju pozornost namenil moškim nasvetom oziroma drugačnim nasvetom, kako moški lahko pride v globino ženske. Kako pride ženska res nimam nobenih izkušenj. Seveda pričakujem, da ženske ne boste brale nadaljevanja tega zapisa, saj gre nenazadnje za čisto moško zadevo. Brez dlake na jeziku, čeprav bo kdo iskal jezik v dlakah… Beri me naprej
Kaj si Robot ?!
To vprašanje sem v svoji mladosti večkrat slišal, včasih tudi na svoj račun. Starejši so nas pač tudi na takšen način “stimulirali”, ko so naše kretnje otopele in bile primerljive polžu v polnem sprintu. Ampak danes, z grozo ali veseljem – ne vem še točno, ugotavljam, da bi bilo omenjeno izrečeno uvodno vprašanje posamezniku prej kompliment, kot kaj drugega. Človek res ne ve ali naj je ponosen na tehnološko hitrost razvoja ali žalosten. Pač, vse ima dobre in manj dobre plati. Tudi Roboti. Sicer sem vedel, da obstajajo, površno celo spremljal njih razvoj, a me vse do nekaj dni nazaj to ni kaj preveč ganilo. A to le zato, ker so bili vsi do sedaj videni Roboti res le… Beri me naprej
Celjanke so najlepše ! Le nategniti jih je treba malo….
Hm, veš kaj je najlepše v očeh? To da vidijo vse kar hočejo in povejo tudi kar nočejo. Jaz jih sicer uporabljam tudi za branje, pa ne bomo zdaj v te podrobnosti. Vsaj ne toliko globoko. Pri svojih še vedno osemnajstih, sem to našo podalpsko prehodil, prekolesaril, preletel, prevozil in deloma tudi preplaval po dolgem in počez. Pa še gor in dol za nameček. Tudi ko sem šel v tujino in še bom, sem se ob povratku vedno razveselil teh naših naravnih lepot. Naravne lepote, da ti oko zatrepeta, dih zastane, nosnice se širijo in sline pocedijo. Ma ne, ne bom tokrat o vseh možnih naših naravnih lepotah, ampak le o tistih premičnih, ki, poleg navedenega, vzbujajo tudi apetiti. Za dober tek brez kasnejših prebavnih motenj. Premične naravne lepote naše podalpske seveda niso, kot bi večini takoj kapnilo,… Beri me naprej
Rdeči vragi tolčejo rekorde – Simič se preoblači – Srečko Katanec novi stari selektor
Končni epilog tega kola Lige prvakov je bil matematični izračun 4 in 4 = 2. Da se je zadeva tokratnega kola malo zavlekla sta bila kriva Roma in Arsenal. Loterija penalov je nič drugega kot to. Roma je poskušala obdržati status še zadnje italijanske ekipe v tekmovanju, Arsenal pa spet dokazal, da brez moške igre ni zmage. Penali op regularnem času igre pač z igro samo nimajo kaj dosti skupnega. Tudi tokrat namreč Arsenal, ki kot angleška ekipa igra praktično brez angležev s svojim baletskim nastopom ni mogel navdušiti niti žoge na igrišču, ki ni nič manj trpela, kot gledalci tekme. Saj ne da je Roma kaj bolj blestela, ampak napredovanje si je bolj zaslužila. Sploh ker bo Arsenal mrknil že… Beri me naprej
Barbi mi je končno segla tja dol
In medtem, ko že sumljivo število slovenceljnov razpreda o možnosti življenja v jamah, čeprav je luna bližje kot izgleda, sem sprejel enodnevno odločitev gojenja simpatije do nje. Do Barbike. Ker je tako ah in oh, pa tudi ker ima rojstni dan. Torej vsaj tisti en dan v letu, ko moramo moški ženskam praviloma posvetiti pozornost posebnih dimenzij – vsaj toliko kolikor je zvezd na nebu. V sončnem dnevu. Barbiki je končno, po več letnih naporih le uspelo, da mi je segla tja dol. Globoko dol. Tako globoko, da jo moram spraviti na površje. Zdaj, ko je postal Abraham tudi njen stalni partner, pa ji, že iz spoštljivosti, dolgujem tudi opravičilo. Kenu pa sožalje, ker ni več edini moški v njenem življenju. Od otroških let dalje sem jo namreč totalno… Beri me naprej
Enakopravnost
Enakopravnost med moškim in žensko bo dosežena takrat, ko bo ženska opravljala in opravila enako kvalitetno moška opravila kot moški enako kvalitetno ženska.
Don Marko M
Dan
Referendume in anonimnost je treba ukiniti
Referendume je treba ukiniti. Vsaj v takšni obliki kot so danes. Ker to nima več nobene veze z demokracijo oz. pravico glasu ljudstva. Če odštejem referendum za vstop v EU, za katerega se ne morem znebiti dvoma, da je bil prirejen, potem so bili vsi ostali referendumi v bistvu povsem brez potrebe. Totalno zapravljanje denarja brez učinka. Naši politiki v bistvu pod okriljem referendumov zgolj skrivajo vse svoje (ne)sposobnosti vodenja. Kar še ni tragično. Je pa tragično to, da tej isti politiki, ki izsilijo referendum, potem povsem ignorantsko spregledajo rezultate referenduma in jih celo ne upoštevajo. Čemur se enostavno reče poniževanje lastnega ljudstva. Tistega, katerih večina, so jih… Beri me naprej
Fast food – slow motion
Če živiš v prepričanju, da je bil fast food alias hitra prehrana izumljen zaradi tako ljubega izgovora, ki sliši na ime “hiter tempo in pomanjkanje časa”, potem seveda živiš v zmoti. Fast food je bil izumljen, ker ženske nimajo (več) pojma o kuhanju. Simpl. In seveda je znan tudi krivec – Američani. Pač ne gre, da bi direktno obtožil podalpska dekleta. Naj jim bo vsaj en izgovor na zalogi. Ker za večino ne vem ali so neposredno krive te (ne)sposobnosti po lastni krivdi ali zaradi nesposobnosti njih mater. Včasih izgleda, kot bi se čas ustavil tisti dan, ko so none umrle. In s tem njih nepogrešljive dobrote kuhinj, katere si lahko zavohal že na sto metrov preden si vstopil v hišo. Ampak, v čem je sploh finta ženske spretnosti kuhanja med… Beri me naprej
TV
V vasi, tik ob italijanski meji, kjer sem preživel glavnino svojega otroštva, je življenje teklo navidez počasi. A le navidez. Mularija smo si hitrost in pestrost kar sami zagotovili. In stari so vedno vedeli, kje nas lahko dobijo. Praviloma na placu, kamor smo oddrveli takoj po kosilu. Domače naloge so bile pač domače in zato so ostale doma. Ok, saj smo tudi po njivah kopali krompir in podobno, kar pomeni le, da še danes rad vidim krompir in koruzo na krožniku. A ne svojem. Preostali prosti čas pa smo mularija posvečali kreativnosti in športu. Partizani in okupatorji bi nam lahko zavidali na strategijah praktičnih prikazov bitk, tudi kavbojci in indijanci. Punce so bile naš vojni plen. Bohotna krošnja starega hrasta je služila… Beri me naprej
Kantavtor
Potem, ko Number of the beast dodobra prevetri slušne kanale, jim brez slabe vesti privoščim nekaj drugačnega. Nekaj narodnega. Nekaj ljudskega. Nekaj brez diatonične harmonike. Klavirska gre skozi. Sodim med tiste, ki ob vprašanju ‘kaj poslušaš?’, prispevajo nič kaj domiselen odgovor – poslušam vse. No ja, zaradi takšnih in drugačnih okoliščin res poslušam vse, a slišim le tisto kar je za poslušati. Tisto, kar skozi ušesa prodre tudi v preostale moje (pre)dele. In tisto ljudsko narodno zame niso Avseniki (poklon njim) ali pa Atomic Harmonik (mimo njih), temveč – kantavtorji. Enostavno povedano – raje prisluhnem kantavtorju, ki sam, s svojstvenim posluhom interpretira skladbo, kot pa… Beri me naprej
Poljub – umetnost ali greh ?!
Če je poljub greh, potem sem že grešil. In še bom. Če je poljub umetnost, potem sem (bil) umetnik. In še bom. Mogoče celo umetnik greha ali v grehu umetnosti. Ostajam neomajen, da je poljub najpomembnejši člen dotika med človeškima spoloma. Imam svoje utemeljitve. In ja, rad se poljubljam. O tem pa, kako in kako dobro pa nisem pravi naslov ocenjevanja. One že vedo. Ne bom se poglabljal v znanstvene utemeljitve, da je poljub evolucijsko orodje, ker je nenazadnje to njih delo. Niti v medicinske, ki utemeljujejo možne posledice poljuba. Dobro pa je vedeti. Da poljubljanje med partnerjema vzpodbuja izražanje genov imunskega sistema, kakor tudi, da poljubljanje dopušča tudi možnost prenašanja spolnih bolezni. Torej je lahko istočasno tudi orodje in/ali orožje. E ja, nikakor ne gre podcenjevati moči poljuba. Trdim, da Eva ni nikoli poljubila Adama. Bila je pač le prva ženska kurtizana, ki je… Beri me naprej
Relax
Sonce zgoraj, nekaj v zraku, nekaj vmes in tole spodaj…. Beri me naprej
Prva slovenska reklama – Vratija se Šime…di je bija…
Ha, končno. Po ne vem kolikem času sem se spet od srca nasmejal ob tv reklami. Vratija se Šime, di je bija….Ma kaj te boli k…c di je bija. Cilu noč na ruke ga gulija….. V totalen smeh pa me ni spravila izvirna vsebina reklame, kateri kakovosti, glede na njen končni namen, ne morem oporekati. Ne, smejal sem se, ker sem imel na izbiro jok ali smeh. In to samo zaradi ene drobnarije v omenjeni reklami – podnapisov. Podnaslovljena reklama. Noro. Nekaj totalno novega in prvič videnega na tv-jih v naši podalpski. Čeprav se tv in jaz res bolj malo gledava, pač raje delam otroke, sem si po tej reklami vseeno vzel cel večer časa, pa še naslednji večer a samo z enim namenom – da vidim še kakšno podnaslovljeno reklamo. Ker obožujem slovenske prevode iz tujih jezikov. Sploh na tv. In ostal razočaran. Ali pa vesel, ker je tista ribiška omenjena reklama še vedno prva slovenska reklama s podnapisi. In to s kašnim prevodom. Čista slovenščina brez… Beri me naprej
Ženske nimajo pojma o sexu
Ministrstvo za moralo opozarja ! Branje prispevka ni priporočljivo za ženske po spovedi in moške po petem pivu !
“Kaj stari, sexaš kaj in zakaj nič ?” mi je navrgel Sandi neki dan, potem, ko se nekaj časa nisva šankirala in je sonce pri plus osem haralo po nebu. Burja pa čakala za vogalom. “Ma, nič ne sexam, ker ima tvoja fešto” sem mu prijavil v odgovor. Kar je bil zadosten razlog, da sva v stopila do terase kafiča. Še nisva do konca spustila sedali na sedala, ko je nasproti prihajala – ona. Simona. Tako vražja sexy. Zvončki in trobentice vedno prepozno cvetijo v primerjavi z njeno bohotnostjo. Njen nasmeh je bil viden že na dvajset metrov. Pa vse ostalo tudi. Tudi brez povečevalnega stekla. Ker moj jezik prehiteva hitrost misli, je moja izjava, ko je bila le še na tri metre (ne)varnostne razdalje, še skromna. “Gospodična, s takšno pojavo ste… Beri me naprej
Ma dajmo jim ta referendum, bratje in sestre
Slovenski politiki – bogovi in sramota Slovenije. Redke izjeme ne potrjujejo pravila. In zato – dajmo jim referendum. Ker je že prepozno. Referendum našim politikom. Referendum za naše politike. Da se rešimo nakopanega, odkopanega, prekopanega. Dajmo jim referendum, da lahko izglasujemo, da smo ponosni nanje, ko se v parlamentarni restavraciji nažirajo praktično zastonj, medtem, ko njih ljudstvo zmrzuje na ulicah za svojo pravico do skorje kruha in čaka na milostno kartico S.O.S. Dajmo jim referendum, ker so ponosni, da so njihovi hlapci ostali še brez hlapčevskega ponosa. Dajmo jim referendum, ker ponosno ščitijo slovensko zemljo, katero tujci vztrajno kupujejo in ne bo nikoli več slovenska, medtem, ko se oni “borijo” za piranski zaliv, ki bo slovenski vedno ravno toliko kot je bil in je danes. Dajmo jim referendum, ker smo ponosni nanje, da svojemu ljudstvu dobesedno berejo… Beri me naprej
Ženske spodaj
Še vedno sem in bom trdil, da obleko naredi človek in ne obratno. Imam razloge. Kar velja tudi za tisto pod obleko. In ravno tisto, kar kar ima ženska spodaj, praviloma očem skrito, je lažje opisati in utemljiti kot tisto, kar ima ženska zgoraj. In spodaj imajo ženske toliko tega na izbiro, da se zgodovina ne bo nikoli zaključila, industrija na to temo pa nikoli propadla. Zato ker ženska si nadene izbrano spodnje perilo, da bi se počutila samozavestnejša in privlačnejša. Zgolj zaradi lastnega počutja torej. Nikakor zaradi tega, da bi v moškemu zanetila domišljijo po odkritem pod zakritim. Ali s tem prikrila primankljaj podstrešja. Hm, le kakšne prijeme zapeljevanja so uporabljale ženske še do pred kakšnim… Beri me naprej
Zaščiteno: Tri minute za vsak dan….
Točen kot ementaler….
Ura, eden najstarejših izumov človeštva, niti pod razno ne sodi med moje priljubljene predmete, čeprav ji moram priznati, da brez vsakega napora poganja ta planet. Manj časa bi verjetno porabil za naštevanje, kje vse se ure ne da videti, kot pa kje se jo da. Meni osebno, da bi vedel koliko je ura, zadostuje že pogled na kakšno simpatično damico. Včasih, v mojih ciciban letih, smo imeli doma le eno uro. Takšno okroglo, na kazalce, na dveh nogicah, z dvema zvoncema na vrhu med katerima je opletalo kladivce, ki je vztrajno nažigalo po obeh zvoncih, ko se mu je zahotelo me sprovocirati. Praviloma je tisto kladivce to počelo ob vse preveč rani uri. In to na takšen način, da sem po končanem zvonenju še vsaj uro bil prepričan, da so jo kamikaze še dobro odnesle v primerjavi z mojimi ušesi. Kasneje, ko sem… Beri me naprej
Sorcy Valentin, nisem te potrebin….
Ok, dajmo najprej nekaj razčistiti. Valentinovo naj bi bil dan, ko se ptički ženijo. Ptički, kapiš. To so tista predvsem majhna pernata leteča bitja, ki nam lahko dan olepšajo tudi tako, da zažvrgolijo kakšno. S čim so si kokoši prislužile status ptiča mi še danes ni jasno. Zakaj so brez statusa pa razumem. Moder sklep je torej, da bi se človek moral veseliti tega veselega ptičjega dogodka in se muzati ob njih opazovanju in poslušanju. Ampak ne. Namesto prisluhniti melodiji narave, množice navaljujejo v trgovine kot mutavi na telefon, da bi se dokopali do svojega srčka in/ali vrtnice. Katera potem polni vzhičenja, kot bi se jim prikazal ‘goreči grm’, molijo pred nos izbrani/izbranemu. Namesto, da bi jih prijeli za roko, odpešakali bosi do… Beri me naprej
Slovenke pač rade dajo….
Da bi lažje utemeljil to miselnost, se moram pač vrniti v ne tako preteklost. Ko še nisem imel drugega početi, kot se prestavljati iz enega modnega sektorja v drugega. Ponosni lastnik modnih sektorjev je bil seveda moj oče. V tistih, tudi njegovih časih, ko je po Jugi prevladovala panoga “selitve narodov” katere del je bil, se je vkoreninila zavest, da slovenke rade, zelo rade dajo. Še več – v tistih zgodnjih sedemdesetih, ko so turistke množično začele oblegati Jugo, tudi našo podalpsko, se je bil že neizprosen boj na ženskem polju za primat najdarežljivejših. Švedinje in nemke so bile v začetni fazi neprekosljive, saj so, po kdo bi vedel kakšnih zgodovinskih zapisih zaključile, da so balkanski žrebci točno tisto, kar mora sleherna zaužiti najmanj enkrat v življenju. Lipicanerji so pač kot dunajski dečki. Življenski in materialni standard švedinj in nemk je že takrat bil na tej stopnji, da so rabile le še – moškega. Pravog muškarca. Nepredvidljivega, neukrotljivega temperamenta, egoističnega prasca, .. Beri me naprej
Miličnik ni postal policaj
Koper slovi po marsičem. Tudi po skorumpirani policiji. Če bi rekel, da so zaradi tega mafija bi jih užalil. Mafijce. Saj ne, da so v Kopru prav vsi takšni ali pa da jih drugje po naši podalpski ne bi bilo. Le da so koprski, milo rečeno, štorasti. Drugače se ne da povedati, če si pa dovolijo, da jih ujamejo na delu uporabe ravno tiste imovine, katero bi morali ščititi pred nepridipravi. Katerim so jo poprej seveda odvzeli. Kolikor sem in še vedno opažam, so koprski policisti v bistvu na počitnicah, če bi primerjal njih delo z ljubljanskimi ali sploh mariborskimi kolegi. Kot bi bili na Jamajki – palme, pesek, trava, pa še enkrat trava, pa debatni klubi…. In šale o policajih ? Seveda so vse resnične. Ker, lažje se je (na)smejati, ko gledaš večino… Beri me naprej