Vsaka generacija ima svoje načine odraščanja. Kot jih je imela moja. Ne, nisem še odrasel, ker se vsak dan nekaj novega naučim. Če slučajno nisi član naše generacije ni nič narobe. Le klikni na beri naprej na koncu tega stavka, pa boš izvedel/a v čem je skrivnost smisla življenja moje generacije, čeprav še vedno trdim, da smo “jebena” generacija…. Beri me naprej
Vremenska napoved
Koper – Verdijeva – MEGLA. Že cca 7 let.
Ljubljana – Šubičeva – MEGLA. Že cca uffffa let.
Bruselj – MEGLA. Že joj let.
Washington – Pennsylvania Ave NW – MEGLA. Že too much (100)let(ij).
Ženska – Na vseh lokacijah – NEMOGOČE NAPOVEDATI…
Bionapoved : Občutljivim na meglo priporočam vetrove. In stročnice.
Don Marko M
YU POP – best of
Potem, ko sem zavrtel glasbeni film v čase Jugoslavije za YU ROCK – best of in YU BALADE – best of, bom v tem delu še malo osvežili yugo pop sceno. Ki se je ravno tako kot prej omenjeni dostojno kosala z evropsko in svetovno sceno. Glasba pač ne pozna meja in vsaj meni osebno je čisto vseeno kateri glasbeni izvajalec od kod prihaja in kakšnega državljanstva je – zanima me le kvaliteta glasbe katero ponuja. Če pa je zraven še zanimiva in jo izvaja posebna osebnost, ki ima za nameček še kaj bistrega za povedati, potem pa je sploh ok. Čeprav, iz mojih izkušenj preverjeno, je velika večina glasbenikov bolj omejena ko ni na odru. Nekateri celo tam. V tistih yugo časih je Slovenija imela na pop sceni strahotno močan adut – Videosex. Z Anjo Rupel na čelu. Njihova popularnost je bila na 20 miljonskem trgu v… Beri me naprej
Radio (pre)drzen FM
Ne bi vedel iz glave, kdaj sem ga prvič slišal. Še manj se mi sanja, kdaj ga bom zadnjič. Vsekakor pa mu raje prisluhnem kot večini žensk. Lepo te prosim – komu pa se da, sploh pred prvo jutranjo kavo, poslušati ženski jezik navit na 33 obratov, ki sploh ne preskakuje kot vinilke nekoč. Niti ugasnit ne moreš. Če po naključju zmanjka elektrike je lahko samo še hujše. Čeprav še nisem dojel vzročne povezave med elektriko in ženskim jezikom. Bom drugič podrobnosti. Tokrat o moji ljubezni. Res veliki. Radiu – radijskih postajah in sprejemnikih. Da imamo meni podobni, drugače bistri, več sreče kot malih možganov, mi je bilo jasno že v otroštvu. Prvi tranzistor na baterije sem dobesedno zadel. Senzacionalno. Kot na loteriji. Kar se mi itak vsak dan dogaja. Loterija mislim. Pazi zdaj to – bil je topel spomladanski dan, proti… Beri me naprej
Nesposobni selektorji slovenskih športnih reprezentanc
Saj niso le športni selektorji nesposobni v naši podalpski, ampak o drugih drugič. Tudi sam spremljam SP v rokometu na Hrvaškem in navijam za Balkanske ekipe. Normalno. Slovenski rokometni selektor pač ni bil sposoben popeljati našo reprezentanco v “njihovo lepo”. Hrvaška reprezentanca pa iz tekme v tekmo stopnjuje ritem pod taktirko selektorja Lina Červarja. Včeraj so dobesedno povozili Špance in le nekaj praktično nepomembnih sodniških napak je Špance rešilo od totalnega ponižanja +20 ali več. In kakšne so bile reakcije Lina Červarja med tekmo ? (Vse)skozi avtoritativne in temperamentne. V time outu, pri +5, je dobesedno napizdil svoje igralce kot največje nesposobneže. In vsi zvezdniki reprezentance so sklonjene glave, kot nebogljeni otroci, mirno poslušali. In potem na igrišču začeli resno mleti Špance. Do ponižanja, kot je izjavil španski kapetan. Pa sem začel vrteti film, kateri slovenski športni reprezentančni selektor je karizmatičen, temperamenten, (pre)drzen, zmagovalna miselnost, borec, skratka pravi vodja. Dolgo tema, potem.. Beri me naprej
Yu balade – best of
Balade, sentiši, sempatjametalni komadi….označi jih kot ti je ljubše. Po nekem nepisanem pravilu ti bolj čvrsti ritmi vlijejo več energije, sentiši pa naj bi umirjali. Možno. Praviloma nas zadane tista pesem v kateri hote ali ne spraskamo del sebe. Za kar je v največji meri krivo besedilo. In interpretacija le tega skozi glas in glasbo avtorja in/ali izvajalca. Ali obojega v enem. Pri sentiših gre za občutljivost, čutnost, nežnost a tudi odločnost obenem. Tistega ki daje in tistega, ki posluša. Sentiši so praviloma ustvarjeni na podlagi osebnih izkušenj ali hrepenečih želja po le teh. Ne preseneča, da si večina zaljubljencev tako ali prav zato izbere “svoj komad”, ki nosi v sebi sporočilo katero je nedvoumno namenjeno.. Beri me naprej
Yu rock – best of
Da sem že ob takoj rojstvu padel na vinilko Rolling Stones-ov se mi pozna še danes. Čeprav, vsaj navidez, ni genske povezave – oče, moj stvaritelj od žensk oboževan, je poslušal klavirsko harmoniko ob vokalnem spremstvu pevaljk, gospa mati pa Beneške fante. Jebi ga, vsak ima svoj rock’n’roll. In v tisti moji fazi odraščanja in dojemanja sveta, katerega norosti še vedno nisem dojel, sem živel v Jugoslaviji. Potolaži se, ne bom o takratni splošni situaciji, ker takrat je človek državi nekaj pomenil. In obratno. Bom pa o glasbi. Tokrat o yu rock-u. Tistem bolj ritmičnem delu. Še vedno čutim globoko spoštovanje do takrat ustvarjenih rock komadov, nekaterih celo pravih umetnij. Sploh, ker takrat band enostavno ni.. Beri me naprej
….
day after day…. Beri me naprej
Moj župan republike Palma de popo
My name is Popovič. Boris Popovič. In s tem sem predstavil celoten profil mojega župana. Karakteren del. Sploh ne vem, zakaj se njega PR uslužbenke trudijo drugače. Ni dvoma, da ti za opis profila svojega župana/županje potrebuješ bistveno več prostora. Sicer bi se spodobilo, da bi zdaj v nadaljevanju predstavil tudi vizualni del, a je moj monitor premajhen, da bi prikazal že samo njega edino oprijemljivo mesto. Frajer ima pač nos. Za župana. Saj ne, da ga tvoj/a nima, ampak verjemi, da mu/ji tako ne potegne. V nos. Ker tvoj/a nima toliko praha na zalogi. In moj župan ga ima toliko, da ga je za vse oči dovolj. Saj veš, dober konj ga pač mora znati vzdigniti. Z vsem.. Beri me naprej
Veter – orožje brez nadzora
Mogoče si nakopljem jezo okolje varstvenikov s tem zapisom, ampak mislim, da je čas da se nesporno ovrže le njih teze o škodljivih vplivih, ki povzročajo onesnaževanje zraka, taljenje ledu. In verižno škodijo našemu zdravju. Izpušni plini prevoznih sredstev so izgovor. Skoraj polovica ljudi tega planeta nima avtomobila. Niti motorja. Krepki milijoni njih nimajo niti čevljev. Industrija ? Drobiž. In tako ostane dežurni krivec človeških eko tegob – veter. Oziroma v množini vetrovi, če že moram biti natančen. Toliko jih je in razno raznih, da bi res rad spoznal tistega eko varstvenika, ki mi jih lahko našteje poimensko. Jaz sem obupal pri natančnem štetju, ker me matematika ne gane. Pavšalni znesek, pa je vse prej kot zanemarljiv. Kolikor je živih bitij na tem planetu, vključno s človekom, toliko je vetrov. Različnih. In to vsoto mirne duše pomnožiš z… Beri me naprej
7
Kaj bi razlagal posebej – kar obljubim pač izpolnim. Čas je relevanten. Za teh 7 mojih resnic je “kriva” Tamara. Kdo je kriv za njenih 7 si lahko prebereš, če klikneš nanjo. In marsikaj bi dal, da bi izvedel, kdo je prvi krivec za teh 7 resnic. Ne obstaja ne teoretična, še manj praktična možnost, da bi to izvedel, zato se bo vedelo vsaj to, da mojih 7 ne bo dobilo naslednikov. In ravno toliko mi jih bo hvaležnih. Najmanj. No, pa dajmo teh 7 mojih resnic : Beri me naprej
Ali sem zaljubljen ? (spet…)
Ok, tole zdaj postaja že zelo resno. Nihče do sedaj mi še ni definiral kaj to ljubezen je in kako sploh izgleda. So pa vedeli, da so zaljubljeni. Kao. Logičnost in nelogičnost sta pač lahko povezana. Jaz pa še vedno neveden. Čeprav sem že nekaj mesecev ne na nebu ne na zemlji. Počutim se high. Pa ne ker bi se česa napušil ali nalil. Povsem trezen. Kar pa ne pomeni tudi priseben. Hm, kaj pa če je to ljubezen?! Seveda je “kriva” ona, ker me je pripeljala v takšno stanje. Jaz sem, kot ponavadi, bil priden. Ko sem prvič zaslišal njen glas, sem bil prepričan, da so izven zemeljci teleportirali kakšno svoje žensko remek delo, da me zaplete. Saj se sploh ne spomnim, kaj mi je takrat razlagala, le.. Beri me naprej
Upornik
Za trenutek sem pomislil – ‘pa saj je še upanje za to našo podalpsko mularijo’. Ta pomislek mi je sprožila novica izbora Naj Upornika. In seveda me je takoj firbec, kateri razlog jih je napeljal do uporništva. Če jih jaz zanje (pubertetniško mularijo) vidim vsaj tisoč, potem me pa res zanima katerega so izbrali kot intro svojega pohoda. In kaj vidim ?! V resnici le sestavljajo neko istoimensko glasbeno skupino. Pa mi je dol padlo. Ampak ne še takoj. Še je tlelo upanje, da imajo vsaj kaj uporniškega v svojem karakterju, da lahko sploh pridejo v izbor. In gledam in berem. Pa še enkrat. Verjetno sem že zaspan. Bom jutri še enkrat prebral. A naslednji dan sem videl isto. Ne duha ne sluha o uporništvu v kandidatih. Ok, do neke meje še razumem. V naši podalpski je, sploh v “strokovnih” krogih lažje prave upornike zatreti, ker.. Beri me naprej
Dva 1000 devet
Povsem očigledno je, da sem preživel to leto, če že to pišem. Ti pa tudi, če že to bereš. Kako že? Ah, saj je bilo pestro. Spet. Čeprav sem za to leto imel samo eno željo – malo miru. Pa ne le zase. Skozi leto je bilo že več kot očigledno, da so drugi imeli drugačne želje glede tega. Seveda, da se ne pritožujem zaradi tega. V bistvu se ne pritožujem za nič. Imel sem kaj jesti,piti, obleči, streho nad glavo. Imel sem celo ljubezen. Kar jo imam itak vsak dan – tudi ljubezen do življenja. Pa ne le svojega. Imel sem iskrene poglede, poštene misli, argumentirane besede,čista dejanja, topel objem. Imel sem hinavske poglede, pokvarjene misli, prazne besede, dejanja pozabe, lažen objem. Vsako jutro sem se lahko zahvalil tistemu, … Beri me naprej
Tako sem zapisal – tako si bral/a v 2008
Kaj bi ti razlagal – številke mi pač niso pri srcu. Ampak letos se je na mojem blogu toliko dogajalo, da sem moral spremljati določene opcije. Iz ozadja seveda. Ko sem vstopil v blogovsko skupnost se mi niti sanjalo, kakšne razsežnosti dopušča blog. Takrat sem zaključil le, po tehtnem premisleku, da je moj blog v bistvu moja lastnina, moj odsev – kolikor in kakor ga želim sam prikazati. Kot stanovanje v katerega spustim tistega, ki sam hočem. Ostali pa lahko gledajo v stanovanje od zunaj. Kolikor in kar pač od tam vidijo. Posebni in drugačni so pri meni drugače zapisani in vedno dobrodošli. Tudi zaradi manjšine. Klišejevske osebke, ki so praviloma prenasičeni.. Beri me naprej
Make me smile….
Usodna privlačnost…..
Ko te zadane usodna privlačnost ostaneta samo dve možnosti. Ali se ji prepustiš ali pa zbežiš. Stvar drznosti. Čeprav so mi že vnaprej znane obredne skrivnosti parjenja Črne vdove. Možnost, da (na)jebeš pač vedno obstaja. Vsaka podobnost je zgolj simbolična. Ampak, ko mami omamno, premami. In če ni utemeljenih okoliščin, potem ni razloga pomisleka. Ta zgodba mogoče niti ne bi bila nič posebnega, če ne bi postopka izzivanja začela ona…. Beri me naprej
Light
Še ne tako dolgo nazaj je bilo moč na artiklih po naših trgovinah brati le oznake polnomastno, polnozrnato, polno energijsko…. Vse je bilo polno. Na polno. Do polnega. Cene so sicer še vedno polne. In potem se je v slovenski jezik prikradla tujka – ‘light’. Oznaka, ki naj bi pomenila nekaj več. Za nekaj manj. Za isto ali večjo ceno kot za polno. Več kot prepričljivo se je ta oznaka najprej prijela – plač. Čeprav so to sforsirali tisti, ki jih nimajo. ‘Light’ plač namreč. Verižna reakcija je bila neizbežna. Seveda se ljudstvu dogaja krivica. Ker ‘ligh’ oznaka ne velja za vse in povsod. In kaj sploh pomeni mleko ‘light’ ? Mar to, da pomolzejo kravo le iz enega seska ? Ali pa le zelo razredčijo bikovo mleko ? Tisti rdeči bikov.. Beri me naprej
Risanke
“Tati glej, I like to movit movit” mi je v navihanem nasmehu primaknila punčica mojega očesa v tem sobotnem popoldnevu, preden sva se lotila najinega košarkarskega derbija. In sva seveda kolesi ustavila pred kino sporedom in se oba zazrla v plakat – Madagaskar 2. “Greva gledat? ” “Seveda.” Za premiere risank v kinu si vedno vzameva čas. Sploh v tem času, ko so udobja gledanja filmov v kinu neprimerno bolj prijazna za ritke in ušesa. Preboji do izhoda na koncu filma, med vsemi kokicami in kozarci pod nogami, še najboj podobni poskakovanju po minskem polju, seveda ne morejo pokvariti vzdušja filma. Posledično risanki sva potem.. Beri me naprej
Ma, jebe se mi….
Kletvice. Sestavni del ljudskega izročila narodov in narodnosti. Naposlušal sem se jih in se jih še bom. Predvsem zaradi nogometa, kot igralec in gledalec. “Sudija pederu” je še vedno najbolj sočna kletvica na tekmah v naši podalpski. In še danes si nisem na čistem, kako hudiča publika to ve. Da je peder. Čeprav je gej pravi izraz. In je ravno tako človek kot ti ali jaz, le da ima drugačne potrebe in dolžnosti…..
V eni tekmi tako navijačem uspe sodnika oklicati za carja ali pedera tudi večkrat. Odvisno od razloga njega piskanja v piščalko. Jebe lud zbunjenoga. Slovensko kreativnost in izvirnost krasi tudi.. poglavje kletvic. Suša. Čeprav, učili so me, da je treba materin jezik spoštovati in ga ne plemeniti s kletvicami. Kar mi v glavnem uspeva.
Po drugi strani pa so me naučili, da lahko namesto “bumbar” omeniš “kaj si črpal/a vodo iz Sahare?”. Sem pač ekološko osveščen. Ali pa “jebem ti mater” prilagodiš v “zapolnil bom tvoj rojstni kraj.” To razume tudi vsaka odrasla slovenka. Malo težje je prevesti “jebem ti familiju”. Ker to lahko kliče že po extremnih naporih. Sploh če ti ni znana številčnost le te. Tako da je enostavneje kot “poglobil se bom v tvojo žlahto” že naporno povedati.
Hm, ne morem razvozlati, zakaj so tuje, tudi balkanske, kletvice tako sočno povezane s sexom. Kot npr. “goni se u 3 p.m.”. Če pa vsi vemo, da smo le skozi eno prišli ven. Mar ni bolj zveneče prijaviti “daj se 3x sprehodi do izvora.” Pa tisti, ki prijavi “jebem ti sunce” sploh ve, da lahko pridobi na ta račun opekline najvišje stopnje?
Ko sem, še v osnovni šoli, aktivno tekmovalno nažigal tudi namizni tenis, mi je na enem od treningov, ko nikakor nisem izpeljal določenega udarca po navodilih tenerja, le ta prijavil : “Ma, bem ti najmilije.” Seveda me je sprovociral. Takrat sem se komaj učil samokontrole. In nepremično sem mu kazal lopar nekaj sekund in mu oddal : “To je moje najmilije.” Takšna motivacija je bila takrat samoumevna in dovoljena, danes bi starši zagnali vik, krik in pridige o morali šolskemu svetu. Ob tem pa pozabili, da najbolj pogoste kletvice otroci odnesejo ravno od staršev.
Čeprav tovariš, sem bil deležen tudi manir dunajske šole, podružnice Koper. In nekako nerad slišim žensko, ki kolne. Za dame se to pač ne spodobi. Čeprav ima pogosto na jeziku moški ud do polnih ust. Ko ga omenja. Ali splošne uporabnosti le tega. Eh, pač ne razumem, kako lahko žensko “boli kurac.” Verjetno ker ni kaj razumeti.
In kakšna kletvica je sploh “prasica” ? Sploh če jo reče ženska ženski. Kolikor mi je biologije naneslo v podstrešje, naj bi bile prasice dovolj inteligentne žvalce. Če ta intelekt kdo uspešno razvija. Po blatnih kopelih se valjalo itak le zaradi lepšega tena kože. Sploh pa so zveste. Prascu. Bemti, katera katero zdaj s tem žali?
V naši Istri je še vedno najbolj pogosta kletvica “porco dio”. Katero lahko slišimo tudi v prevodu “buh (Bog) prasec”. Poznam kar nekaj tistih, ki to kletvico pogosto uporabljajo in potem, najmanj vsako nedeljo, v cerkvi častijo tistega iz kletvice. Jaz pa bil trdno prepričan, da je on gospod. Še vedno pa najraje slišim tisto svetovno “fuck of”. In če je slučajno namenjena meni in če mi to reče celo ženska, potem je moj odziv takojšen : “Začneva lahko zdaj ali takoj. Izberi.”
In da, nobene potrebe ni komu reči kreten, čeprav ni s tem prav nič narobe, ker gre nenazadnje za naravno dejansko sekundarno ali trajno stanje, a vseeno “ti res nimaš sreče z razmišljanjem” pomeni isto, le da okolju bolj prijazno zveni.
Bolj kot sem premetaval, manj mi je uspelo izbrskati eno sočno čisto slovensko kletvico. “Kekec”, tako značilno slovenski, se mi pač ne uvršča v seznam kletvic. Tako,da bom zelo vesel, če si boš dovolil/a med komentarje zapisati kakšno izvirno sočno slovensko kletvico in s tem razširil/a moje obzorje splošne razgledanosti.
Drugače pa, samo v vednost…ma, jebe se mi…..
Don Marko M
Krepat, ma ne molat….
Hm in ha. Kak dan nazaj sem izvedel neizvedljivo. “Midva sva zdaj par. Tako govorijo” je rekla, še vedno dovolj brunetka in greha vredna – za ostale. Imena raje ne bi, da si ne bo v tistem kafiču še kaj dodatnega umišljala. Čeprav sva nekoč imela skupno stično točko. Pa me zdaj takšne izjave že dolgo ne presenečajo več. Toliko krat sem že bil par z raznoraznimi, da niti ne štejem več. Čeprav sem, praviloma, zadnji izvedel. Verjetno zato, ker nisem niti v največji mori pomislil, da bi bil par s katero od tistih, ki so si dovolile takšne kvasiti. Imam svoje razloge. Ne bom tokrat o klevetanju, ker je to prihranjeno za enega naslednjih blogov. Poskušal sem prevetriti svoje že itak od nekdaj.. Beri me naprej
Let’s talk about sex….
Znanstveniki so ljudje, ki si vzamejo čas za svoje raziskave. Tako so ugotovili tudi, da traja spolni odnos povprečno 4 minute. V tem času si moški dovoli oddati, ženska pa prejeti, povprečno 10 vbodov na minuto, torej 40 na vsak spolni odnos. Upoštevajoč ,da je povprečna dolžina moškega uda 16 centimetrov, kaj lahko pridemo do izračuna, da ženska pri posameznem spolnem odnosu prejme 640 centimetrov moškega spolnega uda. Spet po znanstvenih ugotovitvah, ima povprečna ženska spolne.. Beri me naprej
Čevelj
V višino me je dobrih šest čevljev. Odvisno od okoliščin, a prej več kot manj. Jezika, pa ne tistega čevljev, zna nanesti tudi več čevljev, kot jih premore dobro založena trgovina. Kolikor me kdo zanj pač povleče. In Anglež znam biti ravno toliko, kolikor Angležem ta merska enota pomeni. Če pa bi hotel do konca zafrustrirati nekaj osebkov kroničnega pomanjkanja samozavesti, bi navedel še svoje okončine izražene v čevljih. Čeprav bi večini, ki jih poznajo, pripeljal tisti nasmešek ugodnosti na ustnice. Tudi moja zgodovina je izražena v čevljih. Prehojenih, pretečenih, preplezanih. Zelo redno in v veliko zadovoljstvo mi je bilo kar nekaj res let jih dajati na čevelj… Beri me naprej
Glas
Od vseh prispodob glasu, mi je še vedno najbolj ležeča tista – na glas. Kateremu je včasih dodan tudi naglas. Sicer mi je ta opcija ljuba le če sem pripeljan do te faze in jo praviloma ne uporabim več kot dva krat letno, kar pa je itak dovolj, ker do naslednje uporabe odmeva še prejšnji. Glas. Na glas. Nekoga, človeka ali žival, si lahko vtisnemo v spomin zaradi številnih njih posebnosti, ki itak vsakega posebej zaznamujejo. Ko sem začel spoznavati svet, sem mislil, da je posebnost prepoznavnosti lahko v laseh. Nakar je beneton začel prisegati, da je svet v barvah lepši. In če sem jo še včeraj videl temnih las, je naslednji dan pred mojim nosom čakala, v blond barvi, da jo opazim. In sem jo. Ravno tako kot vidim tartuf v rojstnem kraju. Seveda se nisem niti poskušal.. Beri me naprej
Tak sn lepi
V mestecu Vsakadolpade je bil Komarčev Franc pravcati primer žrebca. Dobesedno so ga obletavale iz vseh strani. Misli si,da je bil extra lepotec – je pa imel na sebi tisto nekaj, kar ženski rado zleze pod kožo. Globoko pod kožo. “Joj Franc, kako me ti noro privlačiš. Tak si lepi” je že na koncu vzhičenosti skoraj vriskala in letela za njim Grozika. “Res sem lepi. Tak lepi” je ponosno zabrundal Franc in že stotič v popolni ignoranci zaobšel Groziko, da je ta posledično potem spravila proizvajalca prosaca na kant. “Tak je lepi, tako oh ta Franc” si nista dali miru Rada in Dam med obvezno popoldansko čajanko izbranih mestnih frač v lokalu Polna Špranjica, kjer so čaju dodajale.. Beri me naprej
Ključ
Le kaj roji po glavi človeku, ko je prepričan,da pred njim stoji embalaža, ki vsebuje zaklad ? Ki ga bo osrečil. Ali pa ne. Zgolj eno – kako priti do zaklada. Edina rešitev je – ključ. In ključev je na tem svetu zagotovo več kot ključavnic. Zato pa tistih, ki izberejo pravi ključ za sprostiti ključavnico dosti manj. Priznam, dobre pol ure sem poskušal priti do rešitve, kaj je bilo prej – ključ ali ključavnica ? In kdo si je prvi oboje sploh izmislil in/ali naredil ? In sploh zakaj je to takrat ustvaril. Obe vprašanji bosta verjetno za večno ostali brez končnega odgovora. Čeprav, po moji butalski logiki – itak živim v slo, je bila prej.. Beri me naprej
Češnja in skodelica kave
Tokrat nimam namena komentirati Cankarjeve Skodelice kave predvsem zato, ker si kavo znam sam skuhati, mamin sinček pa itak nikoli nisem bil. Bom pa zato uporabil turški pregovor – Kava mora biti črna kot pekel, močna kot smrt in sladka kot ljubezen. Sicer ne vem, koliko črn je pekel – uspelo mi je priti le do sive – ampak, če je res tako črn kot črna kava, potem grem lahko tja. Se več dogaja. Nebesa so itak za brezgrešne, zato pa so prazna. Da mora biti kava močna kot smrt itak ni dvoma. Sploh prva jutranja. Učinek kofeinske cirkulacije se itak začne čutiti šele po pol ure. Druga skodelica dopolni še pogon sivih celic, ko ji uspe najti kakšno v mojem podstrešju. In da mora biti sladka kot ljubezen je pa.. Beri me naprej
Moram ti povedati….moj dež si…
….da vsaka dežna kaplja, ki se mi spusti po obrazu, nosi v sebi vonj in okus po tebi. Tudi zato je dež nekaj najlepšega. Ker toliko tebe teče po meni. In v meni. Toliko življenja. In vsaka kapljica posebej mi vriva misel, kaj vse bi ti rad še bil. Dež ve, da bi ti rad bil še toliko vsega. Milo, ki se sprehaja po tebi in se potem kot pena vtre v vsako porico tvoje kože. Brisača, ki se tako zelo privije nate, da bi še dolgo čutila toploto tega objema. Postelja, da bi te sprejel v varno zavetje in vpil vase. In pokrivalo, da bi se tako s občutkom dotaknil vsake tvoje obline. Blazina, ki bi tiste tvoje… Beri me naprej
Zaseden
O tem, kaj je bilo prej, kura ali jace, dvoma ne more biti. Pač primeš kuro v eno roko in jajce v drugo in odgovor je na dlani. In če imajo kure nešteto različnih imen, tudi jajca ne zaostajajo dosti v tem pogledu. Če jih imaš. Ene ali drugo. Oboje skupaj je pač skoraj nemogoče sinhronizirati. Ta preblisk mi je omogočil – stol. Kakor tudi naslednjega, da sta stol in postelja dva najbolj uporabna in uporabljana predmeta človeštva. A kdo od njiju ima privilegij vrha? Hitrost mojega razmišljanja, primerljiva gibanju koale, je morala priznati njegovo premoč. Čeprav mi je ona dosti bolj pod srcem. Njegova mobilnost je pač dodaten… Beri me naprej
Tovariš Merkator
BŠJ – Bemti, Še bo Jebenissimo. Kot kaže, prvi zalogaj nove vlade ne bo splošna kriza ampak totalna kriza. Namesto 100 dni miru bo imela najmanj toliko dni Merkatorja. Za začetek. O naših politikih itak nimam nekega mnenja, sploh odkar so svojo samovšečnost, na račun davkoplačevalcev kakopak, nadgradili s tretjim kanalom nacionalne tv. Kar bi se še dalo prežvečiti, če bi se jih gledalo samo tam. A zdaj jih je možno gledati tudi tam. Pa o tem drugič ali tretjič. Naši podalpski naenkrat grozi izguba najboljšega soseda. Navidezno. Ozadje te zgodbe pa je le eden od, zdaj že v polnem teku, leta 2005 začetem političnem scenariju. Pisci svetovnih uspešnic naslova…. Beri me naprej