Ne, nisem jasnovidec, ampak očitno sem v prejšnjem zapisu študentskega vandalizma, tudi v zaključku, napovedal neizbežno. In res mi je žal, da se nisem zmotil. Da se bo nekaj podobnega zgodilo sem sicer ocenil iz nagovorov predsednice ŠOS Katje Šoba in lastnika študentskega servisa Maribor, ko sta se petelinila pred tv kamerami. Nič argumentov in samo sovraštvo. Žalostno, da si vodje organizacij bodočih intelektualcev dovolijo takšno obnašanje. Katja Šoba bo, če premore vsaj malo zdrave pameti in higiene, nemudoma odstopila iz položaja. In predsednik DOS Aleksandar Spremo tudi. Zdaj je dokončno jasno, da sta oba… Beri me naprej
Vandalizem – veliko sranje študentov – že za 300.000€ škode
Po eni strani se do študentskih demonstracij v Ljubljani odštevajo ure, po drugi pa se škoda, katero so in še povzročajo študentje, že sešteva v stotine tisoč evrov. Razlog – ZMD. Zavedam se in dobro vem, da dejanja, katera opisujem v nadaljevanju niso posledica vseh slovenskih študentov, temveč zgolj zanemarljive peščice njih, ki pa vseeno mečejo zelo temno luč na prav vse študente. Očigledno je ŠOS (beri : študentski servisi+nekaj delodajalcev+večni študentje v stolčkih študentskih organizacij) iztirila. Strah pred izgubo zajetnih evrskih milijončkov jih je pognal v dejanja obupa – v javno povzročanje… Beri me naprej
Slovenski intelektualci in razumniki
Zdaj je končno jasno, zakaj je Slovenija 20 let korakala pogumno nazaj. Ker slovenski politični intelektualci, razumniki, staroste modrosti, pojem “predlog sporazuma” enačijo z napadom okupatorja, tudi v letu 2010. Po takšni njih intelektualni razlagi ne bo noben čudež, če bodo “izvedbo sporazuma” enačili z vojno proti okupatorju, posledičen “mir” pa z 3. svetovno vojno. Cel svet nam lahko zavida takšne intelektualce okupiranih glav, čeprav sem bil prepričan, da so prazne.
Don Marko M
Trafika v kiosku
Ko se odpravim v trafiko nabavljati tisti zavitek modre barve, na katerem piše – “Kajenje lahko škoduje spermi in zmanjšuje plodnost” se vedno naredim malo francoza. Ker, glede na to da sem, kot zmeren, a strasten kadilec, že ustvaril štiri potomce in potomke, ne upam niti pomisliti, kaj bi bilo šele, če ne bi kadil. A ne bom tokrat o kadilski diskriminaciji, temveč o tistih, ki tobačne izdelke prodajajo. O trafikah. Lahko bi sicer rekel tudi o kioskih, a sem glede tega bil in sem še vedno v dvomih. Pri… Beri me naprej
Referendum za arbitražni sporazum s Hrvaško – nacionalna sramota, spet
No, ta referendum o arbitražnem sporazumu s Hrvaško pa je zdaj tudi dokončno prešel vse meje okusnega in spoštljivega. Edino, ampak res edino, kar bo ta referendum nesporno dokazal je, da imamo nesporno nesposobne politike. In to ne le te, ki so trenutno na oblasti, ampak vse, ki so tako ali drugače sedeli, mencali in modrovali od 91ega pa do danes. Aja, saj so še vedno isti. Mnenja sem, da bi morali naše politike zaradi razpisa tega referenduma najprej opaliti po plačah in jim odvzeti vsaj zadnje tri plače in jim, za nameček, ne izplačati še naslednjih treh. Enostavno zato, ker ne opravljajo svojega dela odgovorno in profesionalno, za kar… Beri me naprej
Ženske zgoraj brez
Po naslovu sodeč, bi ta zapis kmalu odromal v drugo smer, ampak potem sem se spomnil nekaterih dogodkov zadnjih dveh poletij. Na plaži. Neka čudna ženska manija zgoraj brez se je začela dogajati. Kar me sicer sploh ne bi ganilo, če se to ne bi dogajalo na javni plaži, torej mestnem kopališču. Ni dvoma, da smo moški v tem pogledu privilegirani. Zgoraj lahko hodimo brez praktično kjerkoli, razen v lokale, kjer imajo posebno oznako, da je pač treba nekaj nase vreči. Zakaj in odkod ta neenakopravnost mi res ni jasno. Mogoče pa je razlog v tem, da… Beri me naprej
Josip Broz Tito – legenda živi večno
Tudi tistega nedeljskega popoldneva, na današnji dan, pred 30 leti, smo mulci v toplem majskem soncu “cbali balo” na našem vaškem igrišču. In potem se je zgodilo. Rezek zvok siren je prebil ozračje. In prebijal. Trajalo je. Občutek sem imel, da neskončno dolgo. Nikoli ne bom pozabil. Ko so sirene utihnile je zavladala tišina. Mrtva tišina. Ptičje petje je izginilo. Veter, ki je še malo prej pozibaval krošnje grmov, dreves in trave tudi. Srhljiv občutek. Spogledovali smo se med seboj in brez besed spokali vsak k sebi domov. Doma, na črno-belem ekranu črno-bela slika Josipa Broza – Tita. S črnim trakom okoli roba. Nisem vedel, kaj… Beri me naprej
Študentje ne marajo ne upokojencev, ne malega dela, ne svoje sence…
In ne le to. Upokojenci se jim zdijo čisto odveč in nepotrebni, predvsem pa študentje niso pripravljeni na nobeno solidarnost do upokojencev. Niti do delavcev. Dalo se je celo razumeti, da niso pripravljeni na nobeno solidarnost z nikomer. Celo strpen pogovor in dogovor jim je postal odveč. To je skupek izjav, katere sem bral, gledal in poslušal v minulih dnevih v sklopu izjav predstavnikov študentskih organizacij. Ob vsem me tolaži le to, da izjave predstavnikov študentskih organizacij niso tudi izjave vseh študentov. Lahko bi sicer enostavno zaključil ta zapis, da se študentje na takšen način zdaj zahvaljujejo in oddolžujejo tem istim upokojencem, tudi svojim staršem, ki so jim omogočili… Beri me naprej
Ko sije luna na obalo…..
Nekateri moški so za žensko pripravljeni narediti vse, nekateri nekaj, nekateri ravno dovolj, čeprav grejo skozi najbolje tisti, ki ne naredijo prav nič. Vse kar mi je še ostalo na razpolago tistega večera je bilo to, da sem prislonil kolo tja ob morske skale, se preoblekel v Adamov kostim in pričel, po razdrobljenih nekoč skalah, stopati proti morju. In ko je morje začelo objemati moja stopala, ki so se začela pogrezati v pesek, sem sprva sicer za trenutek pomislil, da je jutri še en dan, a morska gladina, po kateri se je sprehajala luna je bila preveč mamljiva. Morje, luna, tišina narave in jaz, tam v daljavi po obalni cesti pa kolone luči, ki nekam hitijo. Dobro za romantike, pa tudi za sprostitev po dinamičnem dnevu. In dan je bil dinamiten. Bil je eden tistih, ko se moški vpraša, ali je… Beri me naprej
Mi2 – najboljši slovenski rokenrol
In to že vsaj 15 let. Točno toliko namreč fantje letos štejejo od prvega javnega nastopa Mi2. Čeprav že dolgo nista le ona dva, ampak je zavidljivo kilometrino nadgradil še naknadni trio, kar bi sicer po enostavni matematični logiki moralo nanesti na kvintet, a kaj, ko frajerji, ko so na odru, nažigajo za deset. Če so čisto trezni. Če ne pa za petnajst…….. Beri me naprej
Zaključek akcije Pomagamo družini Pinter iz Velenja
Zbiranje plastičnih zamaškov za nakup avtomobila družini Pinter iz Velenja, ki se je začela v blogerski akciji lani novembra, je zaključena. Podatkov o poteku in zbrani količini plastičnih zamaškov do zaključka akcije gospa Nataša Pinter ni posredovala, kakor tudi ne podatkov o zbranih denarnih donatorstvih, kljub zahtevi po izkazu transparentnosti akcije, tako, da tega podatka žal ne morem objaviti, ker ga pač nimam. Zato pa v nadaljevanju predstavljam današnje elektronsko sporočilo o zaključku akcije, katerega je poslala gospa Nataša Pinter… Beri me naprej
Kaj lahko naredim zate, Slovenija ?!
Da bi vedel, koliko je tudi tebi resnično do te naše male podalpske, si lahko čisto enostavno zastaviš naslovno vprašanje. Priznam, v zadnjih časih sem že krepko utrujen od tistih samooklicanih domoljubov, ki pod krinko vnete pripadnosti domovini klamfajo, milo rečeno, neumnosti po dolgem in počez. Polna usta in črke so jih kakšen in kako naj bo zaveden slovenec, kar dodatno sočno pospremljajo še z kroničnim pomanjkanjem strpnosti v dejanjih. Od vseh teh “zavednih” državljanov Slovenije pa še nisem slišal, še manj videl, tistega, kar bi vsak pravi domoljub dejansko najprej moral nositi v sebi – pripravljenosti pomagati svoji domovini. V praksi seveda. Trenutna naša podalpska drvi v… Beri me naprej
Toplina majhnih trgovin
Sem pač eden tistih, ki v tavanjih po super, mega, hiper in ostalih podobnih marketih ne vidim kaj prida smisla. Razen tega, da je raznolika ponudba strnjena na enem mestu. Kar je včasih lahko prednost, a večkrat slabost. Moram pa priznati, da so tej nakupovalni centri dosegli svoj namen, vsaj v začetni fazi. Pred leti, ko je “najboljši” sosed (tega slogana sicer ne uporablja v ostalih republikah Balkana) svečano otvoril prvi hiper market na Obali je bilo to še najbolj podobno Beatles maniji v 60ih. Vse kar je hodilo, lazilo in plazilo je drvelo v ta novi šoping hram. In ja, bil sem tam. Čeprav ne na otvoritvi, ker me takšen dren adrenalinsko nikakor… Beri me naprej
Iz dojenčkovega dnevnika….
To noč sem slabo spal. Kar pa je bilo še dobro v primerjavi z vstajanjem. Hm, če dobro razmislim, res sovražim jutra in zelo me zanima kdo se jih je spomnil. In tukaj je še dodaten razlog. Komaj se dobro predramim in pričnem z raztegovanjem, že nad mano visita oče in mama in se mi režita v fris s tistim : “Dobrooooooo jutro sonček”. Mislim, a sta kaj spila ali pokadila ali oboje skupaj. Kaj me lahko kdo nese pred ogledalo, da vidim če sem res tako rumen kot sonce ali pa imata moja starša zgolj farben blint. Pa niti pretegniti se ne morem do konca in evo – že me vlačita iz posteljice. In to moje. Brez da me sploh vprašata. Noro. Čista anarhija. Vidim, da bom… Beri me naprej
Padel sem v FB
Če še nisi vedel/a, pravi prijatelji so pravi tudi zaradi tega, ker včasih naredijo nekaj za nas, ne da bi jih sploh vprašal ali jim kaj omenil. Vsaj moji so takšni. Blogati sem začel pred tremi leti nekje, kar je bilo seveda za že obstoječo blogosfero malo pozno, a zame dovolj zgodaj. Prvih par mesecev sem potem spoznaval različne spletne skupnosti, kamor sem vstavljal svoje bloge, da bi se, zaradi skupka večih razlogov, dokaj hitro odločil, da grem na svoje. Seveda nimam nič proti določenim oblikam spletnih skupnostim, a še vedno so mi najljubše oblike, ko se lahko (raz)jezim zgolj nase, če gre kaj narobe. In ni skrivnost, da sem odločno… Beri me naprej
Razpisujem referendum
Ker je očigledno v naši podalpski vsakomur dovoljeno razpisati referendum za kar se mu pač vzdigne, sem se odločil uporabiti to, sicer povsem zakonito, možnost. Kar pomeni, da se mi je vzdignil. Končno. Razpisujem referendum. Priznam, še do nekaj dni nazaj mi niti na pamet ni padlo kaj takšnega, ampak potem se je, spet in tokrat, za spremembo zelo osebno, zgodil moj župan republike Palma de Popo Boris Popovič. Rad bi sicer napisal, da je gospod, pa mi sive celice narekujejo, naj tega raje ne storim, če se hočem izogniti kakšni gromki besedi kakšnega pravega gospoda. Zato bom raje rekel, da je moj župan le – župan. Zdaj moram že iskreno priznati, da me moj župan vedno bolj… Beri me naprej
Viktor leta Dragan Bulič : ” Nikoli se ne branim sexa, rock’n’rolla in Plavega orkestra” – ekskluzivni blogerski intervju
Dragan Bulič alias Dr. B ni dobil le svojih 5 minut, ampak kar cel svoj mesec, pa še kaj zraven. Deloma zaradi minulega življenskega dela, deloma zaradi nepozabne izpovedi v svojem nagovoru ob podelitvi Viktorja za življensko delo 2009. Blogov nima časa brati in vendar je moj zapis prebral, čeprav v teh dnevih težko diha zaradi obleganosti. Naslednji dan sva se pogovorila in med ostalim, mi je obrazložil tudi, kaj je botrovalo mojemu začudenju njega obnašanja na podelitvi. Vsega seveda ne bom zapisal, ker ne verjamem, da bi si kdo vzel časa prebirati blog dobri dve uri, čeprav bi bilo zanimivo. Nekaj pa je nedvo(u)mno jasno – Dr. B res nima čisto nobenih napačnih misli in namenov do Plavega orkestra in… Beri me naprej
Adijo Boris Popović, adijo Luka Jurij, adijo Koper – Dober dan, Ankaran !
Boris Popović ni več župan MO Koper. Kar seveda ob njegovem načinu županovanja sploh ne preseneča oz. preseneča samo tiste, ki ne sledijo dogajanjem na Obali. In zdaj je jasno tudi, da Popovič nikoli več ne bo župan MOK-a. Zagotovo pa nikoli več v takšni obliki, kot jo je sprejel ob županovanju. Poleg vseh izgub za občino je ta zagotovo največja, katero si je župan Popovič dovolil. In zdaj je jasno tudi, da lahko Luka Jurij mirne duše postane župan KS Koper. Začelo se je sicer zelo vroče že zjutraj, ko je odbor za lokalno samoupravo zavrnil izraženo referendumsko voljo ljudstva v Ankaranu, obenem pa ne nasprotoval tej isti v Mirni. Namen je bil seveda… Beri me naprej
Talenti za Slovenijo brez talenta
Končno nekaj zabave in pristnega smeha v nedeljskem večeru na slovenskih televizijah, bi lahko enostavno strnil moje, torej družinsko, gledanje zabavne oddaje Slovenija ima talent. Potem, ko sem že za krepkih let vsako nedeljo elegantno preskočil slovenske tv programe v prime timu, me je včeraj vseeno premamil firbec, da si ogledamo to čudo. Prvič. In da ne bo nesporazumov, trdim, da Slovenija definitivno nima talenta, ima pa kar nekaj talentiranih državljanov. Priznam, da sem to talent oddajo najprej hotel videti zaradi koncepta samega. Torej koliko licence je dejansko ostalo od originalne. To licenčno oddajo sem si namreč občasno prej že ogledal na italijanski, hrvaški in nemški tv, kjer je koncept zaživel v polni avtorski meri. Malo me je dajala skepsa, da utegnejo na Pop-u spet izkriviti licenčni koncept, kot so to… Beri me naprej
Vražja vraževernost
Da bi bil kdo vraževeren, mora biti predhodno veren. Kdor veruje vase mu že itak ta vera povsem zadostuje. Koliko je vraževerstvo skupek motenosti, strahu, pomanjkanja samozavesti, nizke samopodobe, izključevanje razuma, nič logike in realnosti je sicer že resno vprašanje za psihologe ali psihiatre, čeprav po mojem ustrezajo vse oblike ločeno ali skupaj. Vraževerstvo ima seveda ravno tako globoke korenine, kot vera sama. Nenazadnje sta vzročno povezani. Že od obstoja človeštva so se takrat, v sicer bistveno manjših skupnostih, našli in znašli določeni modeli, ki so se oklicali za vrače in podobno. Pod ta pojem je seveda sodilo, da so tej vrači imeli neke višje, nadnaravne moči v katere je pač verjel, kdor je hotel, čeprav je verjela večina. A večina je verjela, ker je… Beri me naprej
Predlog pokojninske reforme – adijo pamet
Tako kot vse peljejo naši vrli politiki sam sicer močno dvomim, da bom kdaj deležen pokojnine od te države. Oziroma bo moja pokojnina zgolj tisto, kar si bom sam do takrat ustvaril. In iz tega naziva še slabše kaže tudi mojim potomcem. Jasno, da se za to nismo borili, ampak dopovej ti to svojim potomcem. To, kar predlaga za pokojinsko reformo minister Svetlik s svojo ekipo se mi v določenih delih zdi najmanj zgrešeno, zagotovo pa v vsaj enem delu tudi diskriminatorno. Nov predlog namreč ponuja upokojitveno starost za moške 65 let in za ženske 63 ob pokojninski dobi 40 let za moške in 38 let za ženske. In to je prva zadeva katere nikakor ne odobravam. Razlika v letih namreč. Povsem nerazumno in nelogično se mi zdi, da mora moški za pokojnino delati 2 leti več kot ženska. Tukaj bom… Beri me naprej
Pravljica za lahko noč
Pravljice so, mislim, eno tistih najlepših in pomembnih, kar je človeštvo ustvarilo. Večkrat sem se vprašal ali so najlepše pravljice že zapisane in ko sem se že nagibal pritrditvi, sem nekje slišal novo pravljico, ki me je prevzela. Slišal, ne prebral. Kakšno takšno čisto ljudsko, ki se prenaša v določenem kraju iz roda v rod in je še nihče ni postavil na papir……. Beri me naprej
Štos Dragana Buliča in pordeli Viktor
Priznam, ne razumem kaj točno je želel povedati Dragan Bulič v svoje častnem nagovoru na letošnjih Viktorjih, ko je v rokah končno držal nekaj trdega in zelo težko lomljivega, kot odraz življenskega dela. V Viktorje sem se sicer poglobil šele po 22 uri, torej takrat, ko sem zaključil s spalnimi pravljicami za moji mali princeski, čeprav sta obe zaspali še preden sem zaključil. O nominirancih, do podeljevanja Viktorjev, seveda ne bom debatiral, saj jih nisem ne izbiral ne glasoval zanje. Pravi šou pa se je itak dogajal v tistem večeru. Dovolj sem še gledal, da sem videl in razumel, da bi v resnici Viktorja moral dobiti voditelj Toš, ki je po nekaj letih to voditeljsko vlogo spet spravil na mesto, ki bi… Beri me naprej
Ker moški je frajer, ženska pa “prasica”
Teorij in praks o moško ženskih razmerjih je ustvarjenih že toliko, da je vse skupaj že kičasto. Vse izpeljanke tega namreč, po mojem, izvirajo iz temeljne oblike “daš-dam” in obratno. Vse ostalo so nijanse. Ampak ravno ta “daš-dam” že stoletja poganja tudi spremljava, da je ženska, ki pogosto daje, volonterka seveda, “prasica”, medtem, ko je moški istega početja – frajer. Debato okoli tega bi lahko tudi enostavno zaključil tako, da je temu tako, ker moški v bistvu ženski ne da, ampak dobi. Kar je logično in razumno. Kakor obrneš je namreč ravno ženska tista, ki vedno spočne pobudo in ponudbo in jo v končni fazi tudi da od sebe in za sebe ali pa ne. Moški torej samo… Beri me naprej
Nogomet – od romantike do (vele)sile
Nogomet se je, od mojega prvega stika z njim, zelo spremenil v prepoznavnosti. Ne morem reči, da je napredoval, ker se temelji nogometne igre in pravila v bistvu niso spreminjali omembe vredno, je pa zagotovo današnji žogobrc dosti bolj turbo, kot tisti pred 20imi leti, da ne omenjam še dlje nazaj. Čeprav, slovenska prva liga je še vedno v 70’ih in turbo izvedbe poznajo le tisti nogometaši, ki vozijo avto s turbo pogonom. Zakaj je nogomet dobesedno obnorel cel svet točno ne ve nihče. Vse pri tej igri namreč izgleda enostavno – žoga, dve ekipi, travnik s črtami, dva gola in sodniki. Mogoče pa je ravno v tej enostavnosti vsa velikost nogometa. Izpeljanke te igre so se preselile na domala vse možne površine, od ulic, teras, plaž, itd. in tako postale dostopne vsakomur. Dovolj je že žoga in nekaj njih pripravljenih na spopad, namesto golov pa karkoli – od klopi, kamnov, kosov oblačil….. Beri me naprej
Slovenski moški so copate
Tudi s temi besedami je gostja v studiu Odmevov na praznik žensk opisovala enakost oziroma prevlado med spoloma. Žal tega klepeta nisem ujel od začetka, tako, da nisem bil seznanjen z imenom te ženske “aktivistke”, ki je sicer bila oblečena v črno. In hlače seveda, da ne bo dvoma kdo jih nosi doma. Žal pa je voditeljica ni aktivirala, da občinstvu razloži pomen “moške copate”. Očigledno so vse tri v studiu vedele, kaj to pomeni. Jaz kot gledalec pa sem izvisel za novo spoznanje. V življenju mi je bilo namreč namenjeno že lepo število takšnih in drugačnih vzdevkov, a tega, da bi slišal “copata”, pa res še nisem bil deležen. In možnosti so vedno manjše, da bi kdaj. A tista ženska je dosegla svoj namen. V svoji neizkušenosti sem začel laično… Beri me naprej
Baba cool
Včasih se mi zdi, da sem se rodil v napačnem času. Zamudil sem najprej sexualno revolucijo iz 70’ih, tako, da sem moral potem kar svojo izvajati. Pač raje naredim, kot da se pritožujem. Ko sem ravno toliko zrasel, da bi lahko začel tudi sam grabiti kaj javnega premoženja, je Juga razpadla. Potem pa so itak prišli Janša, Bavčar in podobni modeli in spet ni kaj grabiti. A če dobro razmislim, mi miren spanec še vedno največ pomeni. Vseeno pa sem zamudil zame enega najpomembnejših delov sodobne zgodovine – flower power generacijo. Hipije. To najmočnejše, največje in najbolj učinkovito mirovno gibanje odkar obstaja človeštvo. Gibanje, ki je s… Beri me naprej
Burja je pihala, jaz sem se je bala….
Na Primorskem, torej tudi na Obali, naslov pridobi nek drug pomen, če ga spretno izrečeš. Sicer je burja namenjena tudi temu, a nikakor samo temu. Kot ženska je seveda dovolj zvita, da jo je povsod dovolj, a ko buta, buta po moško. Sploh v vipavski dolini. Sicer pa imamo na Obali, kjer smo praktično vsi otroci burje, razvito še eno staro ljudsko modrost – ne moreš scati proti burji. Dobesedno in metaforično. Čeprav si seveda lahko upaš in dovoliš, a posledice boš sam/a prenašal/a. Sicer pa burje rojstni kraj nista Primorska in Jadranska obala, prej končna postaja. A ravno tukaj najraje razkazuje svoje spretnosti čez celo leto. … Beri me naprej
8. Marec – za 100 let dni moških žensk
Letošnji 8.marec poteka tudi v znamenju 100letnice. Pred natanko toliko leti je namreč Clara Zetkin dala pobudo za ta ženski praznik. Ob vseh modrih prevodih in novih dodanih besedah v slovenski slovar, katere sproducirajo naši vrli slavisti, mene pa zato včasih bolj na debelo črevo pristiska, je 8.marec v naši podalpski uradno še vedno zapisan kot – dan žena. Čeprav je povsod po svetu zapisan kot – dan žensk. Razlika v pomenu je seveda več kot očitna. Dan žena je, kot naziv, ohranjen še iz časov skupne domovine Jugoslavije. In kot takšen je bil isto izražan v vseh republikah. Kar je prav. Zadeva pa se zatakne pri prevodu. V sosednjih pobratenih balkanskih državah “Dan žena” za slovenščino dejansko pomeni “Dan žensk”. A v slovenskih slovarjih in koledarjih je še vedno zapisan kot – Dan žena. Kar pa zame pomeni le, da… Beri me naprej
Danes se mi ne da….
So dnevi. In so dnevi. In danes je dan. Sicer mi čisto nič ne manjka, čeprav, če bi hotel iskati dlako v jajcu, bi zagotovo našel lasuljo. A vseeno sem se odločil, da se mi danes ne bo dalo. Nič. Prav velik nič. Hotel sem namreč čisto osebno preizkusiti, mislim da prvič v življenju, kako se počutiš, ko vsem po vrsti rečeš, da se ti nič ne da. Takšnih s to izjavo, sem se namreč naposlušal že toliko, da sem prenehal čistiti ušesa. Ko je zamašeno itak nič ne slišiš. In ker ljubim izzive sem tokrat izzval kar samega sebe. Prelevil sem se iz poslušalca v poslušanega, obenem pa, povsem namerno seveda, preverjal odzive bližnjih in privatnih ali službenih znancev in prijateljev. In ne, nikomur nisem rekel tiste zlajnane, da “nimam časa”, ker si čas pač znam vzeti, ampak le “danes se mi ne da….”. Začelo se je že zjutraj…. Beri me naprej