Žvečkaš ? Žvečkam !

Mmm, tako jo čutim. Zelo. Že misel nanjo mi vzbuja skomine. Ko se približuje mojim ustnicam oba veva, da se bova naslajala do onemoglosti. Njen vonj enostavno prodira v mojo notranjost. Enostavno, a učinkovito in nepozabno. In ko jo začutim na jeziku je pot proti raju odprta. Ne morem in nočem se ubraniti skušnjavi, da bi zagrizel vanjo. Čutno. Ne, nisem med slinastimi, ampak ona mi aktivira proizvodnjo sline za izvoz. Kar mi vzbuja, to ji vračam v najmanj isti meri. In potem zagrizem vanjo. Sprva nežno, počasi. Da jo neskončno začutim tudi… Beri me naprej

Time

Mularija smo veselo “cbali balo” na lastnoročno izdelanem nogometnem igrišču – s pogledom na morje. Primeren travnik smo poprej dobra dva tedna oblikovali. Vsaka drobna malenkost je bila izredno pomembna. Vse črte igrišča smo, preden posuli z apnom, z občutkom s motikami v plitke utore vkopali. Da ne bi dež odplaknil. Apna. Največ opravka pa smo vseeno imeli s postavitvijo golov. Cel teden smo v našem gozdu ogledovali primerna debla, preden je sledila njih fina obdelava. Vse ročno delo. Sekanje, žaganje, (sko)oblanje. S filigransko natančnostjo. Kot so bili kasneje tudi postavljeni. A tako stabilni, da jih tudi cunami ne bi premaknil. Vkopavanje nam je… Beri me naprej