Samuraji, oziroma bushi, so bili neustrašni borci v zgodovini Japonske, še posebej med leti 1603. i 1867, ki so se prvenstveno borili proti zlu, a tudi proti ostalim samurajem. In zgodovino pišejo še danes. S katano v roki in pod vplivom strogega kodeksa Bushido (pot bojevnika), so bili že neverjetno disciplinirana vojska, strah in trepet vseh japonskih sovražnikov…..

Smrti se niso bali, čast pa….Čast so vedno postavili pred pomembnost svojega življenja.

Samuraji niso (bili) zgolj moški

V časih, ko so ženske po svetu bolj nemočno čakale predvsem izide vojn, v katerih so sodelovali njih možje in sinovi, se je na Japonske odvijala neka druga zgodba. Tam so namreč imele ženske močno politično moč. A politika ni bila jih edina močnejša točka. Bile so tudi neustrašne bojevnice, znane tudi kot Onna-bugeisha, ki so se borile z ramo ob rami s svojimi očeti, možmi, sinovi.

Onna-bugeisha so pripadale razredu samurajev, za katere je veljal isti Bushido (kodeks obnašanja), kot je veljal za moške. Edina razlika med njimi je bila, poleg spola kakopak, izbor orožja. Medtem, ko so se moški na svoje bojne pohode vedno odpravljali z legendarnimi katanami, so se ženske v glavnem borile z naginatom, kopjem z zaobljenim mečem na vrhu.

Samuraji so (bili) izobraženi

Samuraji so bili dosti več, kot le spretni bojevniki, z mečem v roki. Bili so izobraženi, tako prekok javnih šol, kot doma. V časih, ko je zelo malo Evropejcev znalo pisati in brati, je bila stopnja pismenosti samurajev izjemno visoka, poleg vsega pa so bili še spretni matematiki.

Ko v obdobju Tokugawa, mirnega obdobja, samuraji niso bili potrebni kot bojevniki, so prikazovali svoje akademske veščine. Bushido je namreč od njih zahteval, da so samuraji nad običajnimi bojevniki in ravno zaradi tega, so tej neustrašni borci vseh stopenj pisali tudi poezije, urejali čudovite vrtove in študirali predmete kot so kaligrafija, književnost, matematika.

Samuraji niso uporabljali zgolj katane

Izvirno orožje samurajev je bil meč znan kot “chokuto”, ki je bil tanjša in manjša verzija mečev, katere so kasneje uporabljali tudi srednjeveški vitezi. Z napredkom izdelovanja mečev, so začeli samuraji uporabljati zakrivljene meče, ki so v končni podobi postali katane – najbolj legendarno samurajsko orožje. Po njih kodeksu obnašanja, se je samurajeva duša nahajala v njegovi katani.

A tej bojevniki se niso opirali zgolj na en meč. Bili so pravi strokovnjaki tudi za razne vrste orožij, kot recimo Yumi (dolg lok), Yari in Naginata (vrste kopij), bo-, jo-, hanbo in tanbo (vrste orožij narejenih iz lesa, ter nekaj vrst železnih in lesenih palic), kakor tudi številnih orožij iz verig. Kasneje so si samuraji dodali tudi tanegashima – vrsto puške, katero so začeli uporabljati leta 1543, medtem ko so topovi postali sestavni del samurajske vojske v letih 1570.

Samurajem homoseksualnost ni bil tabu, ravno nasprotno….

Samuraji sicer niso bili izključno homoseksualci, a so dobro poznana dejstva, da so nekateri med njimi imeli odprte istospolna razmerja, ki so bila v tistem času nekaj povsem običajnega. Še več, samuraji so takšna razmerja celo vzpodbujali, saj so bili mnenja, da bodo ljubezenski odnosi okrepili same bojevnike in bodo tako imeli tudi večji motiv za zmage.

Ta njih praksa je bila znana kot wakashudo (pot mladosti) in je bila v veljavi za samuraje vseh starostnih obdobij. Po nekaterih zgodovinskih zapisih nihče ni vprašal Daimya (gospodarja) po razlogih njegovega vstopa v istospolno razmerje z mlajšim bojevnikom, so ga pa zato vprašali, zakaj tega ni naredil. Wakashudo je bil celo tako običajen, da se je lahko Daimyoi srečal tudi z zelo neprijetnimi vprašanji, če je ni uporabljal.

Čeprav je wakashudo upoštevan kot eden temeljev v življenju samuraja, pa je beseda zgodovine ta življenski stil v glavnem ignorirala, popularne knjige in filmi pa je praktično ne omenjajo.

Samuraji niso (bili) zgolj bojevniki

Samuraji so na Japonskem izvajali številna opravila, čeprav je njih najbolj znana vloga tista bojevnikov, a njih razlika z ostalimi bojevniki po svetu ni bila zgolj v oklepu in meču. Samuraji so (bili) namreč izobražena, politično aktivna elita.

Čeprav se je njih vloga na Japonskem skozi 100letja menjala, so nekatere oporne točke pojma samuraja ostale konstantne :
– samuraj je dobro usposobljen, izjemno spreten bojevnik
– samuraj služi svojemu Daimyoiju oz. gospodarju s popolno lojalnostjo tudi do smrti (samuraj pomeni “tisti, ki služi”)
– samuraj je član elitnega razreda, večvreden od navadnih državljanov in bojevnikov
– s samurajevim življenjem upravlja Bushido, strog kodeks obnašanja in življenske filozofije, na čelu katerega je čast

Resda je bila vojna sestavni del samurajevega življenja, a bili so tudi pesniki, politiki, očetje, kmetje in ravno samuraji so odigrali ključno vlogo zadnjih 1500 let japonske zgodovine. V bistvu je zgodovina Japonske tega obdobja – zgodovina samurajev.

Don Marko M