Dela dolg, pravi stara modrost. Le da ne vem,kako ji je uspelo preživeti do dandanes. Tej modrosti. Mah,seveda vem. V zahvalo tistim, ki obljube izpolnijo. Zato je svet bistveno manj zadolžen iz tega naziva. Obljub kot dežja, gobe izpolnjene obljube pa tu pa tam. Ampak izredno kvalitetne in lepo negovane. “Alo stara, daj greva se dat dol. Se nisva že nekaj časa” sem žametno dihal v slušalko. “Ma kaj res? Meni se zdi,kot da sva se včeraj. Ala,čez urco pridem” mi je v smehu odvrnila Mojca. Kot ponavadi je bila minuto pred mano. Še vedno občudujem njeno točnost. Tudi to. In hip za tem sva se že dala dol… Udobni stoli so nama omogočali skoraj preveč udobja, ampak, upoštevajoč da nama še ni uspelo nikoli prej končati v manj kot 120 minutah je bilo to kar prav. “No,kaj si spet pogruntal” je rekla, medtem ko je prekrižala nogo v mojo smer in popravila krilo.

No ja, hvala njenemu očetu, da je ustvaril take noge in mojemu, da se me loteva rahla zmedenost ob pogledu na to lepoto njenih okončin. “Ti, veš kaj sem ugotovil. Da si izpolnila vse dane mi obljube. In to brez da bi za to karkoli zahtevala” sem začel svoj retorični pohod. “Kaj zdaj mi samo laskaš ali kaj rabiš?” je navihano dodala. “Mah, to kar rabim sedi zdaj ob meni. Ampak res, ugotavljal sem koliko komu pomeni dati obljubo in jo seveda izpolniti.” “Čakaj malo, a mi namiguješ na nikoli izpolnjene obljube bivše?” Bistra ta Mojca.

“Ker če bi mi rad kaj o njenih neizpolnjenih obljubah povedal, potem te moram najprej opozoriti, da smo ti več kot svetovali, da ti bo izpolnila ravno toliko kot je prejšnjemu in tistim vmes, ko je bila z njim. Torej nič. Ah, res ne vem kaj te je prijelo, da si se zapletel s lažnjivko in povsod radodarno.” V njenem glasu so se pomešali ljubosumnost, kanček ženske jeze, pa tudi veselje, ker tiste ni več. “No ja, tudi o njenih nikoli izpolnjenih obljubah bi kakšno rekel…” Mehurčki bambusa so mi skočili direkt v nos med nagibanjem kozarca na splošno zadovoljstvo sinusov.

“Ampak danes ne bi. Saj itak že veš. Čeprav ima neko vzročno povezavo. Ma kaj misliš, zakaj je nekaterim kar tako ne izpolnit obljubo ali celo potem še reči,da sploh niso nič obljubili?” “Ne bi vedela. Ne sodim mednje pa tudi tisti s katerimi imam povečini opravka ne. Čeprav sem tu pa tam že koga takšnega spoznala. Pa jih ni več. Pa ti, do kdaj si mislil čakati, da ti tista izpolne obljube?” je sledilo končno vprašanje v rahlo sarkastičnem tonu. “E, jebi ga. Pa sem rekel da ne bom o njej. Saj veš kako gre to pri meni. Po mojem je pač treba vsakemu dati možnost. Nikjer ne piše, da bo tudi z mano kot z drugimi. Tudi to sem večkrat doživel. In mislim, da le egoistično materialistično nastrojeni niso sposobni izpolniti danih obljub. Blagor seveda njih partnerjem. Razen če nista ista. Takrat itak sploh nobeden od njiju tega ne opazi.” “Mislim,da si ji dajal preveč teh možnosti. Jaz nebi sigurno. Ma nobenemu. O glej, Dragica. Daj prisedi..Ti pa pazi kako se boš zdaj obnašal,ker mi je namignila, da si ji simpatičen pa še samska je” mi je u prolazu navrgla. Še malo smo o obljubah, potem pa se zapeljali v druge tematike.

Priznam, obljub ne delim ravno pogosto a ko jih, jih izpolnem. Pa če si tista oseba to zasluži ali ne. Predobro vem namreč, kako bi se nekdo kateremu je bila obljuba dana počutil če se ne bi izpolnila. Ker vem kako bi bilo meni. Je bilo. Mogoče še bo. Ke nikoli ne vemo, kako velikega pomena je lahko majhna dana obljuba nekomu. In kako sploh vedeti, ali bo nekdo izpolnil dano obljubo vnaprej? Nemogoče. Vse do trenutka, ko napoči čas izpolnitve te obljube. Obljuba je pač vzročno povezana s iskrenostjo in spoštovanjem – tudi partnerja. In vsaka neizpolnjena je korak proti začetku konca.

Don Marko M