To je ženskam položeno že v zibelko, za vsak primer, če so se slučajno geni prej pomešali napačno. Potreba po štangi. Seveda premoremo v slovenščini tudi uraden izraz – palica – kar pa itak vsi razumemo kot – štanga. In tudi štange se razlikujejo, kot vse na tem svetu. Ampak, ne glede na položaj v katerem se znajde, je štanga vedno le štanga. V svoji osnovi je štanga točno to do trenutka, ko je oprijemljiva v dlani ene roke. Dolžina pa poljubna. Po svoji zgradbi je, v osnovni verziji, sicer mišljena kot kovinska, ampak dopuščene so tudi izvedbe drugačnih materialov. Tako so sprejemljive opcije štange tudi v leseni, plastični in raznih litin podobe. Ženske to odlično vedo. Kot vedo, da so učinkovitejše polne štange, čeprav obstajajo tudi votle. Pa slednjim ne namenjajo kaj preveč pozornosti, saj imajo svoje votlosti že dovolj. So pa ženske krive, da so… štange doživele svojo končno podobo v – barvah.
Kot kovinar bom vedno trdil, da je štanga štanga, samo da je trda in da ji rja ni načela prepoznavnosti. Ampak ženske se v po večini v kovinarstvo razumejo le toliko, da presneto vedo, kako se sicer trda štanga težko upre sili toplote, ki neusmiljeno spremeni podobo štange. Predvsem pa pozorno aktivno opazujejo in sodelujejo v praktični razlagi, tudi kovinarja, glede namenske uporabe štange. Ja, ženske so topla bitja. In da bi industrija zadostila zanimanju žensk za štange, je le te tržišču ponudila v raznih barvah, od roza, rdeče, modre….Čeprav, prave ženske še vedno najraje uporabljajo štange barve kože.
Uporabnost štange pa je svoja zgodba. Ogromno je načinov za kar vse je uporabna. Z njo lahko recimo podpreš, podreš, vstaviš, redčiš zrak….V rokah (do)miselne ženske štanga zmore tudi neverjetno, medtem ko v rokah ženske brez domišljije, katere so itak v večini, štanga naenkrat dobi zelo resno konkurenco glede sestave same.
Na svojo štango sem ponosen. Omogočila mi je že številna doživetja. Nekatera nepozabna, druge pa sem pozabil prej kot štanga. Kar nekaj žensk ni skrivalo navdušenja ob pogledu na mojo štango. One že vejo. Nekatere so mi, v poplavi emancipacije, brez staro šolske ženske zaigrane zadržanosti kar direkt v ušesa stresle, da bi zelo rade uporabile mojo štango. Saj ne rečem, da je kdaj ne posodim, ampak kar vsepoprek pa tudi ne. Če ocenim, da si moje štange ne zasluži je pač ni deležna. In ja, zelo sem izbirčen.
In tako je prišel prejšnji vikend v toploti meseca ljubezni. Moja najdražja je stopicala ob meni, mene pa je kar razganjalo, da bi ji kakšno nepozabno ustvaril. “Ne morem te več tako gledati. Ala, pridi na mojo štango”, sem ji navihano navrgel. Njen, sprva presenečen pogled, se je že v naslednji sekundi spremenil v tistega ženskega. Tako se pač ženske odzivajo ob takšnem povabilu. “Ma je preveč prometa” je bila malo zadržana. Kao. “Ma kaj te briga. Ajde sedi na štango. Saj bom jaz naprej delal. Ti kar uživaj” sem bil neomajen. Medtem ko se je približala sem razširil noge, da ji omogočim lažji dostop do štange. In s kakšnim užitkom sem jo opazoval, ko se je vsedla na štango. Saj sem že večkrat imel to priložnost, ampak tokrat mi je bilo sploh zabavno. Malo se je še nastavljala, da se je prilegla štangi. “Si?” sem vprašal ponosno. “Sem” mi je odvrnila. “Potem pa dajva”sem še prijavil, z nogo pritisnil pedalo in že sva se peljala. Prvi metri so bili bolj v iskanju optimalne ravnoteže, ampak takoj potem je steklo in metri so izginjali pod kolesi. Mi trije smo bili najboljši par – moja najdražja, kolo in jaz.
V mestu seveda takšnega podviga ne moreš izpeljati neopazno in tako smo bili deležni odzivov voznikov, ki so v avtih na cesti poleg pločnika imeli kaj povedati. Nekateri so se samo simpatično nasmehnili, nekateri pari v avtu potrobili v pozdrav, nekateri pomahali in seveda so bili tudi nekateri, ki so najprej začudeno gledali, da bi se takoj potem simpatično nasmehnili. In verjamem, da je potem, ko naju je opazoval na kolesu, še kateri od tistih, ki so naju pozdravili, povabil svojo najdražjo na štango, da jo malo popelje. Ker ženske ljubite štange !
Naslednji teden sicer moja najdražja dobi svoj dvokolesnik, ampak sploh ne dvomim, da se bo še vedno z veseljem presedla na mojo štango, da se zapeljeva novim nepozabnim trenutkom naproti.
Don Marko M
Še malo branja, če nisi suženj časa...
- Naviti nasveti - speci si najboljši Moški kruh na svetu
- Da, draga....
- Kavalir manir pa na pir
- Zakaj ženske prekrižajo noge ?!
….vsed se gor na štango bova tko hitrej pršla….. 😆 je bila prava romantika,to bo treba ponovit…večkrat
ti že veš kako se hitreje pride…. 🙂
romantika ja, draga, ki jo bova še pa še, ker paše, ponavljala….različne ceste v isti romantiki….
Maaaaa,kako lepo.Sem kar fouš tvoji dragi.Zdaj bom pa zagnala akcijo mojemu medotu da me za vikend spravi na štango en giro.Če ne bo lahko pozabi na svojo štango. 🙂
Glede na to,da je bila vožnja na štangi včasih veliko pogostejša,bi lahko sklepal,da se je material utrudil 😆
haha Kamper….moje vožnje na štangi so bile in so še vedno pogoste in neutrudljive….le za mojo zdaj drago je to nekaj novega, bom pa poskrbel, da ji bo pogosteje…..ni panike, nobene utrujenosti ni, le še stopnjujem tempo….in nesebično delim izkušnje moji dragi…. 😆
saj res, si peljal kdaj žensko na štangi?… biciklete…
ivonca
daj se nehaj zajebavat….ko bo tvoj medo skontal od kod pobiraš ideje, bova oba biciklirala….vsak zase seveda…. 😆
te vožnje na štangah so znale povzročat salve smeha in krikov 🙂
bonbonček
saj še vedno znajo….ampak pri meni le še krikov navdušenja….pač treniram od malih nog konstantno….ampak tebe bi pa res rad videl na štangi…. 🙂
samo da ne ob njej 😀
Nč ku na štango.Ku neče sama pa ji pomagat
Samo trikrat 😆 eni je sezulo šolnček,ko je nogo vtaknila med špice,drugi se je strgala kiklca na zajli od bremz s tretjo sva šla pa med smreke,ko sem prehitro vozil iz Rakitne po klancu navzdol 😆 potem sem pa itak nabavil šterko 😆 tisto so pa že druge zgodbice 😆
mandi
seveda….je treba bit malo kavalirja in romantika….tudi to je način, da spraviš žensko na štango….ampak pole ko je gor ne molat…. 😆
kamper
haha, vidim, da si poln izkušenj….jaz sem pa začel že v osnovni šoli in hitro spoznal, da je takšna oblika prevozništva zanimiva in zabavna…tista, ki se je vsedla na štango je bila prava….je pa res, da niso posegale po takšnih extremih vtikanja pet v špic….kar pa ne pomeni, da bi kdaj zgrešil kakšno bližnje grmovje….predvsem pri tistih, ki so omenjale “boš pazil”….
bonbonček
ja, res bi bil greh če bi bila samo ob štangi…eno samo trpljenje, ti rečem…tudi za štango…. 😆
Ahhhhh … Kak romantično 🙂
Jaz se pa še nikol nisn pelala na štangi 🙁
lynx
daj se oglasi na kamper – jevem blogu….dečko ima čas in vso dobro voljo, pa še izkušnje….in seveda tudi štango….spozna(va)ti Izolo na štangi vsekakor lahko samo primore do razliva romantike….in vzročno povezanega….
neke noči na poti domov iz Fontane, sedim na štangi s tisto črno dolgo široko kiklo, ko naredi šfrl in kikla v ketni, ne gre ven, moram jaz iz kikle in sredi noči v hlačkah na pločniku stat, ne ni nam lahko, če smo na štangi 😉
ma seveda, da ženskam na štangi niso lahke….vsak dokler se ji prav ne uleže in prileže….ampak mene bolj firbec, kdo je upravljal s tisto štango, medtem ko je pločnik končno lepo izgledal…. 🙂
😉 hehehe, radovednost pa taka…..
seveda….eno možnost lahko takoj izključimo – mene….takrat je bila moja štanga v in na drugem mestu….torej je ostalo še cca 1.021.038 možnih upravljalcev…. 😉
hehehehe, če bi bil ti, bi se te sigurno spomnila, saj moj spomin dela ko šus. nič ne pozabim. tistega pubeca se dobro spomnim, saj mi kiklo čisto uničo.
😉
hehe…mene itak nobena ne more pozabiti….
zdaj, če je vse kar te spominja na tistega pubeca samo uničena kikla, potem…ne vem no….razen če nista takrat imela 10 let…. 🙂
madona, ded radoveden, kaj bi ti morala vse sčvekati?
😉
ne nisem imela 10 let….
ja, samo kikla je bla fuč…
no ja,
ni bil moj tip, tu sem preveč zbirčna, hehehe
😉
….ma meni ne bi škodilo, če bi vse sčvekala…. 🙂 …sploh ker – če se vsedeš na štango tipu, ki ni tvoj tip, kaj šele si privoščiš, če je tvoj tip…. 😎