Mi2 – najboljši slovenski rokenrol

In to že vsaj 15 let. Točno toliko namreč fantje letos štejejo od prvega javnega nastopa Mi2. Čeprav že dolgo nista le ona dva, ampak je zavidljivo kilometrino nadgradil še naknadni trio, kar bi sicer po enostavni matematični logiki moralo nanesti na kvintet, a kaj, ko frajerji, ko so na odru, nažigajo za deset. Če so čisto trezni. Če ne pa za petnajst……..

Ta moj zapis sicer lahko razumeš tudi kot rahlo pristransko stipkan, kar ni nič narobe, čeprav so razlogi in dejstva za mojo naslovno trditev dovolj zgovorni že sami po sebi. Priznam, bil sem pod krepkim pritiskom odločanja ali ta naziv čisto lokal patriotsko podeliti Zmelkoowom ali Mi2. Drugih itak ni bilo v končnem izboru, le uvodnem.

Kriterije sem namreč navil do skrajnosti, na prvo mesto pa postavil konstantnost ekipe, življensko dobo, izvirnost stila, število avtorskih izdanih plošč, kakovost produkcije, koncertni nastop, predvsem pa kakovost besedil in njih, po možnosti več plasten, pomen.

Končen rezultat ti je znan. Ne bom tajil, da so me Mi2 “not” potegnili že tistega zimskega dne 1996, čeprav je marca na Obali zima le še na koledarju. Na radio je namreč priromal cd Črtica od nekih Mi2, za katere takrat ni še živ krst slišal. Celo sam nisem sprva vedel, kaj naj počnem s tistim cd, dokler nisem ugotovil, da v bistvu spada v cd predvajalnik. Pa sem mu prisluhnil. 1x,2x,3x…hej, to pa je nekaj drugačnega. Zelo drugačnega. In sem cd odnesel v predvajanje v svoj program za vsa ušesa.

Že kmalu kasneje se je izkazalo, da je bila Črtica zgolj ilegalno zamaskiran preboj v radijski eter, kot podlaga za kasnejše čvrstejše ritme, ko so fantje začeli kazati pravo, današnjo podobo karakterja. Naenkrat je postalo jasno, da so fantje Čudo tehnike in da so prišli na sceno zato, da zarežejo globoke brazde v slovensko glasbeno zgodovino.

V vsem tem času sem obiskal zgolj tri njihove koncertne nastope, pa še teh ne na Obali, ker se je bolj izogibajo kot skupina, čeprav ne dvomim, da so kot civilisti prisotni po potrebi. Hotel sem povedati le, da sem med tistim prvim obiskanim koncertom pred 11 leti in zadnjim pred dvema, doživel pravo razsvetljenje kakovosti koncertnega nastopa. Na bolj svetlo seveda. Hvala pa radiu in internetu, da jih lahko spremljam tudi na daljavo vsa ta leta.

Če so z Albumom leta dokazali dovolj samozavesti in udarnosti že z naslovom, potem so nadgradnjo svojega razkošja stresli iz rokava natanko na področju, kjer so doma – ob Sotli. Mladostni spomini, sicer prežeti v jedrnata besedila, so  nekaterim radijskim urednikom predstavljala pretrd oreh demokracije, kar je seveda pomenilo določene cenzure.

Le kateri avtor si ne želi cenzure, sploh potem, ko je njega delo že javno objavljeno in lahko “sodniku” rečeš, da je pizdun. Da bi omilili nekatera klena besedila oz. dele njih, so fantje postregli tudi z zdaj že zimzeleno Samo tebe te imam, ki je vsekakor primerna tako za trezno, kot tudi odsotno stanje.

Mi je pa še vedno žal, da sem zamudil tiste akustične večere Jerneja in Toneta, ko sta predstavljala svojo poezijo, torej skupek besedil, katera sta kot avtorja spisala za Mi2, kar je itak večina le teh. Pa saj bosta še v akciji, jaz pa tudi.

Fantje po 15 letih seveda, žal, niso več tisti zaletavi, čeprav vztrajni pubeci, ki gonijo le rock do razpok. Zaključili so študije, se družinsko nadgradili in tudi misli njih besedil so še bolj zajetna in globja.  Izkušnje pač delajo in naredijo svoje. A adrenalinska kreativnost ostaja nespremenjena. Celo še bolj se stopnjuje. Priznam, da si večine komadov Mi2 niti ne znam predstavljati razen tako, da jih vokalno nosilno plemeniti Tone s svojo svojstveno in zelo prepoznavno barvo.

Mi2 so pred nekaj dnevi izdali tudi svoj šesti Rokenrol. Nisem še prišel do njega, a zagotovo bom. Ne dvomim pa, da bom deležen še ene okusne porcije pravega slovenskega rocka najboljšega slovenskega rock banda. Mi2 so pač eni tistih, pri poslušanju katerih tudi ne ostane dosti možnosti, razen dveh – ali si zraven ali pa te ni. Če si zraven, si potešen/a, če te ni pa si si itak sam/a kriv/a.

Don Marko M

ko sta Mi2 povlekla prvo črtico….

Deli:

6 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “Mi2 – najboljši slovenski rokenrol

  1. Pizdun

    ni dvoma….in to žive legende slovenskega rock’n’rolla….in verjamem, da znajo še bolje, čeprav so že do zdaj zapisali zgodovino, katero bo težko kateri slovenski rock band izboljšal….

  2. Tudi mene so “noter” potegnili takoj, ko se je njihov komad začel vrteti v lokalu, kamor smo zahajali ob večerih in vikendih. 🙂 O, kakšne prijetne nostalgične spomine si mi obudil s tem zapisom. 🙂

  3. Sinoči jih poslušal v kinu Šiškana tradicionalnem decembrskem koncertu. Nedvomno top slovenska rokovska zasedba (skupaj z Big Foot Mama in Siddharta), vsaj po besedilih in aranžmajih pa meni osebno najboljša slovenska rock skupina vseh časov. Totalna žurka, obiskovalci znajo vsa besedila na pamet od začetka do konca, celo dolgo in zahtevno Visoko pesem, enega najbolj briljantnih komadov, kar jih je sproduciral kakšen slovenski bend v celotni zgodovini.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *