Škoti so pod kiltom, osebno preverjeno, res brez in Braveheart, kultna klasika Gibsona, katero btw obožujem, je večinsko izmišljena in nima veze s škotsko zgodovino. In škoti nimajo nobene pregovorne povezave z gorenjskim zaščitnim znakom škrtosti. To in še dosti več sem izvedel od, tudi po FIFI, uradno najboljših nogometnih navijačev sveta, škotskih Tartan Army……

Ja, z velikim veseljem sem pričakoval njih prihod v Koper, na prijateljsko tekmo med našimi fanti in Škoti. Nepozabno doživetje, ki človeku širi horizont…..

Tartan Army so reprezentančna navijaška skupina od katere se lahko učijo vsi navijači, tudi nogometa in predvsem naši divjaki boys. V bistvu so tartanci že organizacija, ki prikazujejo navijanje takšno, kot mora biti, torej brezmejno zabavo dobre volje prisebnega karakterja, ki šport uporabljajo natanko zato, čemur je namenjen – igri, sprostitvi in spet zabavi.

A obenem so tartanski fantje in dekleta še kako solidarni, saj na vsaki reprezentančni tekmi zberejo prostovoljne  prispevke (in prispevajo vsi) za humanitarnost in jih predajo določeni organizaciji v kraju, kamor pridejo gostovati s svojo reprezentanco. In 1200 članska armada tartancev je v Kopru zbrala 1000 funtov in jih podarila nevladni organizaciji, katerim običajno donirajo, tokrat našemu Društvu za nenasilno komunikacijo.

Svoje navijaške izpostave ima Tartan Army na Balkanu tudi na Hrvaškem in v BiH in noben čudež ne bo, če jo bom odprl tudi v Sloveniji..

Naj zveni njih ime še tako armadno veličastno, pa v sebi skriva skromnost globoke spoštljivosti zgodovine Škotske in poln ponos. Tartan je namreč material iz katerega so izdelani kilti. Kilti pa so tiste moške kikle, ki so škote naredile unikatno prepoznavne po celem svetu.

Opazovalcu ne bo ušlo, da imajo tej kilti sicer kvadratkast vzorec za vse, a barve teh kiltov se razlikujejo od možaka do možaka. Barva kilta oz. kombinacija le teh je namreč zaščitni znak posamezne družine na Škotskem. Vsaka družina ima svojo kombinacijo barv.

A kiltov Škoti ne nosijo vsak dan. Kilt je namreč dobesedno oblačilo za posebne priložnosti – rojstvo, rojstni dan, poroko, pogreb, neobvezno v tem zaporedju. Torej vse komponente, ki jih metaforično navijač lahko doživi tudi na tekmi, tudi na eni sami tekmi in tudi večkrat na eni tekmi.

Sam sem sicer videl, kako so škotski navijači čez dan postopoma polnili ulice in trge v Kopru, ampak tisto je bila le uvertura pred prihodom popoldanske glavnine. In takrat so se kiltom pridružile še – dude.

Čeprav so bili nekateri že zdelani od poti in seveda dodatnih količin našega piva, raje imajo Union in lager piva, to ni bila ovira za uprizoritev koncerta za dude in bobne Koper 2012, ki se je kasneje iz mestnih trgov in ulic preselil še na stadion. Zelo slatko je “potrpel” tudi edini koperski Pub, pa tudi ostali gostinci so dostojno oplemeniti proračun za ta nesezonski mesec.

Predvsem so pošle zaloge rib, čeprav meso drži čvrsto prvo mesto na njih prehrambeni lestvici. Itak. Pravi moški, prava hrana, prava pijača. Ja, Tartan Army so zelo hvaležni gosti in nikakor tečni, sploh pa ne povzročajo problemov. Če odmislimo tistega, da je koncentracija hlapov v Kopru za en dan prekoračila vse možne lestvice, da so še leteči galebi spoznali sladkost omame.

In popoldne sem s seboj vzel še moj ženski klan, da spoznavajo to drugačnost iz Škotske. Spoznavali smo jih enega za drugim, malo pokramljali, navezovali kontakte, se pofotkali in dalje. Vse dokler se ni začela prej omenjena dude-bobni žurka in takrat se je tudi naša mala Koki razživela migajoče in prav pasala je v sredino Tartan Army. V hipu si je prislužila njih vzdevek “skotiš woman”. Sploh ni dvoma, da ima navijaški potencial, za vse ostalo pa bo itak tata poskrbel.

Tema se je začela spuščati nad naše mesto in po aktivnih škotskih dveh urah, sem se odločil napraviti še zadnje terenske fotke po mestu. Žal sem šele doma spoznal, da moj telefon pač ni ustvarjen za nočne posnetke in na žalost večina, sicer tematsko zanimivih fotk, ne bo ugledala luč na blogu.

Prihajajoči duet se mi je zdel pravšnji za fotke in na moje povabilo, se je eden od njih odzvala : “Može”. Po dveh urah piljenja angleščine in uvajanja škotskega naglasa, sem kar presenečo trznil. Ja, Tartan Army so internacionalci in skupek tudi ostalih narodnosti in kultur.

Ta “može” je prijavil njih član Mirza from Sarajevo. In potem smo malo pričali in zaradi uvidevnosti njegovega navijaškega partnerja, tudi spikali. Mirza je že leta reden član Tartan Army in iz Sarajeva se odpravlja na prav vsako tekmo Škotske.

Kot pravi so ga tartan boysi navdušili še pred prihodom njih reprezentance v Sarajevo pred leti in takrat je z njimi navezal kontakte, od takrat pa je njihov. Razumem ga. S takšnimi navijači gre lahko človek ponosno kamorkoli po svetu.

Od vseh nepozabnih trenutkov rad izspostavi tekmo Škotske proti Španiji, kamor je romalo 15 tisoč tartancev in špancem ni bilo nič jasno, od kod jim ta številčna in pozitivna energija navijanja skozi vso tekmo. Zasenčili so celo igralce na igrišču.

Ja, Tartanci so vzorčen primer čemu služi navijaštvo. Zabavi, zabavi in še 1x zabavi. Ker igra je namenjena zabavi. V kateri je seveda potrebno spoštovati nasprotnika in njih navijače, tudi če izgubljaš.
Seveda moram dodati, da se naši kavbojski navijači, ki pridejo na stadion zaradi vsega, samo nogometa ne, morajo še ogromno naučiti o pravem navijaštvu.

Mirza pravi še, da je z njimi doživel popolnoma nove življenske dimenzije, ki so ga obogatile in optimistično usmerile naprej v življenje, sploh po preživeti nesmiselni balkanski vojni. Mirza, pravi si car !

Ker so bili Tartanci gostje našega mesta, sem se seveda obnašal kot gostitelj in ju povabil na pijačo v moj rezidenčni kafič, kjer sta fanta dodatno navdušila še natakarico Srečko, kateri sta praktično in dobesedno pokazala in dokazala, da pod kiltom dejansko ne nosijo spodnjega perila. Vrisk kelnerce Srečke je slišal cel Koper.

In iz terena so potem fantje in dekleta tartan Army, vseh 1200, začeli kapljati proti stadionu, kjer so pokazali razkošje tistega, kar jih krasi. Prepevanje škotske himne iz grla in prepone, spoštljivo tiho ob naši himni in potem spet petje in zabava čez celo tekmo. Ja, izgledalo je, kot da je tekma na Škotskem, ampak tako izgleda ponavadi, kamor Tartanci pridejo.

Pred tekmo sem z ene 30 njih “stavil” na rezultat tekme. Ker jih žene pozitivna energija so večinsko napovedovali 2:0 za njihove, jaz pa sem vztrajal, da bo 1:1.

Skratka, lep družinski navijaški popoldne smo preživeli in le želim si še takšnih, kot si želim, da bi naši razgrajaški nenavijači, tudi na osnovi navijaštva Tartan Army, končno razumeli, čemu navijaštvo služi. In ja, postal sem navijač Tartan Army, s celo familjo vred, kar pomeni tudi, da se tartan pripravlja. Itak ni lepšega, kot brez gat.

Tartan Army , thank you for wonderful time – you are simply the best !

Don Marko M