Francozi so več kot očitno pametnejši od Slovencev in se z zgodovino okostij neznanih žrtev ne prerekajo brezplodno in omejeno preko 20 let, ampak iz zgodovine raje naredijo sprejemljivo tako, da je prav za vse. In zato ne razumem ravno, zakaj se pri nas reče komu, da se “dela Francoza”, če pa so tista okostja Hude jame še vedno na istem mestu, babe pa se zaradi njih še kar nekaj pričkajo brez veze….

Večina ljudi sveta ve, da je Pariz na površju Mesto svetlobe, Ljubezni, Sanj in Romance, pa tudi mode, shoppinga, umetnosti Louvrea, Notre-Damea, Eiffelovog stolpa, rogljičev, francoske štruce….

A pod površjem Pariza se skriva mračno in srhljivo podzemlje, prepojeno s preko 6 milijonov človeških okostij predvsem neznanih imen….uradno se temu kraju ne reče Pekel, temveč – Pariške katakombe (Catacombes de Paris).

Pod površino Pariza se prepleta med seboj za preko 300 km predorov, večina od njih pa je še vedno neraziskana.

Predori izvirajo še iz časov Rimskega imperija, ko so bili uporabljani kot rudniški kamnolomi iz katerih so izkopavali apnenec in ga uporabljali tudi za gradnjo Pariza. Mesto je tako raslo in raslo, vse dokler se ni toliko razširilo, da so se stavbe gradile nad temi predori.

Mračen in v glavnem zapuščen labirint teh predorov je srhljiv že sam po sebi, da pa je vse skupaj videti še srhljivejše poskrbi 6 – 7 milijonov posmrtnih ostankov, okostij, večinoma tja prenešenih že v 18. stoletju.

Pariz je bil že v poznem 17. stoletju veliko in gosto naseljeno mesto. In tako, kot je število prebivalcev konstantno rastlo, tako so, druga za drugo, sproti izginjale proste gradbene parcele. Vse dokler s pozidavami niso prišli do mestnih pokopališč, ki so postajala že prenatrpana in tudi nehigienska.

Da bi meščane rešili ogrožanja zdravja teh pokopališč, predvsem pa, da bi se poplačali napori pridobivanj novih nepremičnin za gradnjo, so se Parižani odločili prekopati vse grobove mestnih pokopališč.

Dobri dve leti so tako Parižani naporno prekopavali grobove in vsa okostja iz njih dobesedno zmetali na kupe v predore tega rudnika apnenca, danes poznanega kot katakombe oz okostnice. Do leta 1788 so tako v te katakombe naložili praktično vsa okostja do tedaj preminulih Parižanov.

Kasneje so nekatere kosti teh okostij uporabljali tudi za gradnjo pregradnih sten in raznih struktur v katakombah.

Zaradi starosti, posledično varnosti, glavnina predorov ni v uradnem delu ponudbe Pariških Katakomb. A dolžine in velikosti teh predorov ne predstavljajo ovire številnim tatovom, umetnikom in radovedni javnosti, da ne bi zahajali v ta nevaren labirint.

V 80ih je bilo celo ustanovljeno gibanje z namenom raziskovanja teh preostalih predorov. Med ostalim so v enem predoru odkrili celo kino dvorano, kar so v gibanju označili kot sramoto, ne pa tudi konec sveta. Med ostalim so ugotovili, da se v teh tunelih nahaja na desetine drugih skrivnih mest zbiranj še danes živečih Parižanov, za nameček pa so javnosti še navrgli, da nima pojma, kaj vse se tam spodaj skriva. Mesto pod mestom mogoče ?

Pariške Katakombe so svoja “vrata” za ogled zgolj 2 km umetniško urejenih katakomb odprla leta 2005, voden ogled traja 45 minut proti vstopnini 8€, naenkrat pa se lahko ogleda udeleži skupina največ 200 ljudi.

Francozi torej dokazujejo, kako se dela s svojo zgodovino. In iz tega bi se lahko v Sloveniji dosti naučili. V Hudi jami imamo recimo na kupe človeških okostij neznanih žrtev, ki so že leta prav v posmeh naložene v cenene plastične zabojčke.

Četudi so v Hudi jami ta okostja neznanih žrtev, pa bi lahko vseeno država, država in ne neka klero desničarska “komisija”, poskrbela, da bi se ta okostja postavila v primerno formo, namesto, da se tej “komisiji” daje že na milijone davkoplačevalskih evrov, pa še vedno nič narejenega.

V vseh teh letih in v luft zagonjenem denarju za Hudo jamo bi lahko danes tam že imeli nekaj podobnega, kot v teh Pariških katakombah. In v angleščini Katakombe Huda jama zveni prav turističen izziv….

Mnenja sem pač, da zgodovina ne bi smela biti breme (sporov), ampak koristno uporabljena učna ura bodočim rodovom.

Don Marko M