Frida je bila seksi. Nekoč. Ni uporabljala make upa, ni visela po kozmetičnih salonih, ni se oblačila izzivalno. Ampak Frida je bila seksi. Nekoč. Bila je bistra, vedno je znala povedati besedo manj, ki je pomenila stavek več. Moški so leteli okoli nje, kot bi bila čebelji panj. Izbirala je kar je hotela. Dobila je kar je hotela. Frida je bila res seksi. Nekoč….

Nikoli se ni pritoževala čez življenje, temveč ga je živela. Bila je hudo seksi. Nekoč. In tako seksi je stopila v jesen življenja. Postala je ena tistih, kot jim rečem, dinamitnih upokojencev. Flower power. Akcija in reakcija v enem. In še vedno je bila seksi.

Sredino jutro. Dan ko lahko, kakor obrneš, zadaneš v sredo. Frida je znala zadeti. Nase je navlekla sicer nevpadljivo, a pozornemu očesu stilno garderobo. Mačku je postregla s svežo konzervo, iz tal vzdignila retro dizajna torbo, ki je bila res retro, polno denarja. In je šla. V banko.

Ob vstopu v centralo NLB se je napotila k prvemu od številnih okenc in uslužbenki razložila, da bi si rada odprla račun, a da ima dosti denarja katerega bo na račun banke položila zgolj po predhodnem pogovoru s predsednikom banke. Uslužbenka je vztrajala, da te prakse nimajo, a Frida je vztrajala, da imajo sedaj odlično priložnost, da jo vzpostavijo.

Šele ko je Frida izustila “Prav, pa grem v drugo banko”, jo je uslužbenka poprosila naj malo počaka. Sledil je pogovor uslužbenke z nadrejenim, nadrejenega z nadrejenim, nadrejenega z nadrejenim, nadrejenega z nadrejenim in še enkrat nadrejenega z nadrejenim, nakar se je uslužbenka vrnila do Fride in jo pospremila do pisarne predsednika Medje. Stranka ima pač vedno prav.

Medja je Frido sprejel tako, po bankirsko. Še preden je dokončal pozdrav, jo je že vprašal, koliko je pravzaprav tega denarja, katerega želi položiti na račun. “250.000 €”, mu je odvrnila Frida, razprla zadrgo torbe in mu bankovce stresla na mizo. Frida je znala z ljudmi.

Medja je pogledal Frido, pa bankovce na mizi in načel pogovor : “Presenečen sem, da nosite s seboj toliko gotovine. Če ne sprašujem preveč, kako ste sploh zaslužili toliko denarja ?”. “Na stavah”, mu je odvrnila Frida.

“Na stavah ? Kakšne pa so te stave ?”, je drezal naprej. “Pa takšne, nenavadne” mu je odvrnila z iskro v očeh, “recimo stavim za 25.000 €, da so vaša jajca kvadratna.”

Medja si, kljub standardni igrani resnosti, ni mogel kaj, da se ne bi začel smejati in čez nekaj sekund je dodal še “to pa je res neumna stava”. Fridi je hipoma poskočil jezik : “Torej, vi ste pripravljeni sprejeti mojo stavo ?”. “Seveda”, je odvrnil Medja, “stavim z vami, da moja jajca niso kvadratna !”

Frida se je elegantno popraskala po lasišču : “Zmenjeno. Ampak, a mi dovolite, da jutri zjutraj, točno ob 10ih, pripeljem s seboj tudi svojega odvetnika, za pričo, že ker je v igri dosti denarja ?”. “Seveda dovolim” je rekel. Frida je pospravila svoj denar iz mize nazaj v torbo in odšla iz banke.

Noč, katera je sledila, je Medja preživel dokaj živčen, predvsem s konstantnim preverjanjem svojih jajc pred ogledalom, iz levega in desnega profila, pa še vseh ostalih položajev. Ogledoval si jih je skoraj celo noč, dokler se ni prepričal, da njegova jajca niti pod razno niso kvadratna in da bo stavo dobil v vsakem primeru.

Naslednjega jutra je Frida, s torbo polno denarja ter svojim odvetnikom Matozom, 2 minuti pred 10, vstopila v pisarno Medje. Ponovila je svojo stavo : “25.000 €, da ima predsednik kvadratna jajca !”.

Medja je potrdil stavo. “Tako, zdaj pa slecite hlače, da bodo lahko vsi videli, da imate kvadratna” je Frida zahtevala od njega. Medja se je začel izgovarjati, da se niso tako zmenili. Frida je pristopila v njegov osebni prostor, z dlanjo v neposredni bližini njegovih mednožnih bingelej in ga vprašala, če jih lahko vsaj otipa.

“No prav, naj vam bo. 25 tisočakov je dosti denarja in sklepam, da hočete biti popolnoma prepričana”, ji je odvrnil. Frida je zavihala rokav in preverila, kaj pa drugega.

Med tem njeni početjem pa je Medja opazil, kako Matoz, sicer brez besed, tolče z glavo v zid. In je vprašal Frido : “Kaj hudiča pa se dogaja z vašim odvetnikom ?”

“Eh, nič posebnega. Razen, da sem z njim stavila za 50.000 €, da bom danes točno ob 10ih zjutraj držala v svojih rokah jajca predsednika NLB”, mu je navihanega obraza nežno primaknila Frida.

Plačala je predsedniku, pobrala od odvetnika, zaželela obema lep dan in zapustila banko, brez pologa na račun. Frida je pač ocenila, da banki brez pravih jajc že ne bo zaupala.

Don Marko M