Snifaj čokolado !….Pa še s prsti si “koplji” po nosu, za (po)poln užitek

Le en snif, samo en snif, pa si lahko v čokoladnih nebesih. V bodoče bo treba biti hudičevo previden z morebitnimi obsojanji sniferjev. Ker poslej bodo svoje črtice vlekli tudi čoko odvisniki. Snifanje čokoladnega prahu postaja obred…..

Čokoholiki so pred novo skušnjavo. Po napornih upiranjih rjavi poslastici, kolikor se jih je pač (ne)spešno upiralo, lahko poslej svojo stopnjo odvisnosti od čokolade dvignejo na višjo stopnjo.

Poslej se bodo lahko zadevali s črticami čokolade do nezavesti, direkt v žilo, pardon, v nosnice. In za to početje imajo na voljo tako izbrane vrste čokolade, kot tudi pripomoček za snifanje. Ne, ne bo šlo z bankovci.

Dominique Persoone, belgijski guru čokolade, je namreč izumil ta snif pripomoček že leta 2007, takrat za potrebo zabave medija Rolling Stone, a se je šele zdaj odločil to ponuditi svetu v komercialni obliki.

Čokoladni izstrelki, kot je Dominique poimenoval to svojo pogruntavščino, se snifajo tako, da se čokoladni puder postavi na dve majhni žlički na napravi, kateri sta povezani z mehanizmom kateri, ko primaknete napravico pod nos in pritisnete sprožilec, izstrelita čokoladni prah – direkt v nosnici.

No, malo te čokolade gre tudi v nič, kar je seveda smrtni greh, a glavnina se zarije v nosnici in kot pravijo tisti, ki to že preizkušajo, se posebno vzburjenje in zaščemetanje nosu dodatno doseže še, v kolikor se čokoladnemu pudru doda malo mente in ingverja.

Tej čokoladni izstrelki, po ceni 45€, so že začeli osvajati svet in trenutno je največ teh čoko snif odvisnikov v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Rusiji in Indiji, Dominique pa računa na letošnji bum po Evropi.

Kaj si mislim o tej novi obliki uživanja čokolade ? Pa nič takšnega, jaz ostajam zvest tradicionalnemu užitju čokolade, ko se pač dokopljem kakšnega koščka, kateri pomotoma ostane mojim puncam, a ne rečem, da ne bi probal, če bi bila priložnost.

Sta me pa zasekirala dva pomisleka – kako utegnejo reagirati orto konzervativci, ki v snifanju vidijo zgolj hudiča.

Ne upam si trditi, da ne bodo zagnali celo paniko, se organizirali v razne zbore inteligence in navili referendum z zahtevo po prepovedi čokolade – da ne bi otroci začeli snifati.

Ali če bi izpostavili še bolj kompleksno vprašanje – koliko zelo dela bi imeli uslužbenci Urgence, če bi se na tržišču pojavila ilegalna oblika tega čoko izdelka, pomešanega z lešniki. Mešana roba seveda škodi in tej zbori inteligence bi lahko zahtevali zdravljenja v komunah.

Kakorkoli, če te zanima, kako vpraksi poteka to snifanje čokoladnih izstrelkov, imaš v tem videu podroben prikaz.

Čoko snif (blog Don Marko M)

Naj vzdigne roko kdor si ne koplje s prsti po nosu

Seveda sem se vprašal tudi, kako bi očistil nosnici potencialnih usedlin teh čoko izstrelkov. No, tukaj po mojem ostaja klasika neprekosljiva. Poljuben prst najprej v eno nosnico, potem še v drugo, pa vrtat do najdbe zaklada.

In ko potem začneš vleči iz nosnice nekaj centimetersko kačo in imaš občutek, da si začel/a zgodbo brez konca, ki naposled ustvari prepih do malih možganov….Kaj, a da ti tega ne počneš, vrtaš po nosu mislim ? Prepričaj me…

Že res, da bontonsko velja kopanje po nosu za grdo, potencialno škodljivo in nehigiensko navado, kar nam trobijo starejši že od otroštva, čeprav sami s svojimi prsti niso in ne nehajo kopati po svojem nosu, in so le redki pripravljeni priznati ta hobi, a vseeno mislim, da ni nobene potrebe po sramu ali skrbi zaradi tega početja.

Še več – kopanje po nosu je že prava umetnost, sploh če menjaš prste. Pa ne more mezinec zajeti vse, kar kazalec. Ali sredinec, ki ne zgreši…..

Statistično je pri poglabljanju sicer v vodstvu kazalec, katerega za to početje uporablja kar 65% vrtajočih, sledi 20% z mezincem, 16% s palcem, s pinceto, pazi to, s pinceto, jih to počne 6,5 % in s konico svinčnika 4,5%.

No, če tega res ne počneš, potem si med sila redkimi. Znanost klinične psihologije je namreč dokazala, da se kar 96,5 % svetovne populacije veselo zabava v tem rudarjenju iskanja zaklada v svojem nosu. Še več – nekateri opazujejo ta izkop na prstu kot bi opazovali pravkar najdene diamante. Zaneseno, ponosno, potešeno….

Raziskave so pokazale tudi, da je kopati po svojem nosu do 5x dnevno iz higienskih razlogov povsem sprejemljivo. Problem nastane šele, ko kdo začne pretiravati in poriva prste v nos med 5 – 20 krat dnevno ali več, kar pa lahko že predstavlja psihične težave in bolezensko stanje imenovano rinotileksomanija.

Je pa stroka skrbno izračunala tudi, kje zaključijo svojo pot nosni zakladi alias smrklji po izkopu. Večina, kar 62 % jih konča v robčkih, 28,6 % je odvrženih prosto po prostoru ali pločniku, pa kdor naleti naleti, 7,6 % je prilepljenih na pohištvo tam nekje do restavriranja in, kako žalostno in krivično – samo 1,8 % se jih pogoltne, oblizne prste in vrne v organizem. Njami.

Znanstveniki so torej to vse lepo sešteli – po nosu prstarimo, ker ga čistimo. A to zveni preveč mehanično, brez čustev. Ker v resnici vsak, ki si koplje po nosu točno ve, da je na robu orgazma. Zato podajam še svojo teorijo psihološkega učinka na organizem v tem početju.

Duhovnost. Ja, duhovnost je pravi odgovor. Kopanje s prsti po, če se le da svojem, nosu je dejanje duhovnosti. Globoke. Je meditacija. Meditacija od leve proti desni, ki kulminira v križu na sredini.

Če boš pozorno gledal/a – vsakič, ko boš pozorno opazoval/a človeka med rolanjem prsta v nosnici, boš lahko opazil/a njegovo globoko zamišljenost in nezavedanje za svet okoli njega.

Pogled bo imel/a uprt v daljavo, a oči brez sijaja in iz njih ne boš ničesar razbral/a. Meditator namreč z rudarjenjem po nosu pada v trans in se združuje s tistim svojim duhovnim “jaz”. Obenem pa to stanje ne traja dolgo, saj mu praviloma kdo s preveč časa prekine meditacijo z balastnim “stari, kaj si našel zlato žilo ?”.

In zaradi tovrstnih možnih prekinjanj je potrebno, za doživetje popolne nirvane in združitve s svojim nadzemeljskim bitjem, poiskati popolno osamo in v tej osamitvi se prepustiti spokojnosti kopanja nosu.

Pri nosnem prstnem rudarjenju gre torej za izjemno kompleksen proces, kateri pa v končni fazi sproducira srečne, zadovoljne, tudi site, in vsakič znova duhovno nadgrajene osebe, dobre ljudi. Ne oklevaj, postani dober človek – zavrtaj že danes….

Don Marko M

Iskanje zaklada (blog Don Marko M)

Deli:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *