Svet se je začel postavljati na glavo le nekaj dni po odmevni novici WHO, da je užitje vsakega mesa živalskega izvora, ki hodi, leti ali plava in nasploh mesnih izdelkov, za človeka smrtno nevarno….

Tako se je čez noč na milijone ljudi odreklo slastem sočnega mesa in mesnih izdelkov, kar sicer s slovensko plačo niti ni nek nemogoč podvig, in začelo prisegati na zdrav način življenja, vsa minula mesnata leta pa so enostavno “izbrisali” iz medušesnega organa.

Po nekaj dnevih smo se v uredništvu tega bloga odločili preveriti stanje na terenu, torej odziv ljudi na to WHO grožnjo. Ker smo najprej želeli pridobiti internacionalno mnenje, smo se odpravili na drugi konec sveta.

Natančneje do Papue Nove Gvineje, kamor smo preko Skajpa priklicali poglavarja “Nikoli sit” plemena Fore, ki sicer ni bil najboljše volje, a je vseeno na kratko povedal kaj si misli o tem WHO izumu :

“Dajte se vi zahodnjaki nehajte zajebavati. A nas res hočete samo še na kosti spraviti ? Res hočete, da izumremo kot edinstveno pleme ? Dajte se nehajte zajebavati…..”, nakar je bila povezava prekinjena.

Potem smo se spravili na ulice mesta naše male podalpske, med ljudi, da izvemo iz prvega jezika, koliko se je koga dotaknila WHO napoved. Nismo izgubljali časa, ker smo bili čez uro povabljeni na “leskovački krožnik”, in začeli kar pri prvem naključnem.

Na vprašanje “Vas je WHO prestrašil ?”, se je zelo vznemirjen prvi odzval Jože Masni (45), brezposelni aktivist, ki je povedal :

“Priznam, mene kot zagriženega mesojedca so sprva tudi prestrašili. Vsa leta do sedaj sem živel enostavno. Pojedel sem “al sangue” biftek ali ramstek iz žara skoraj vsak dan v dobrih 2eh minutah in potem sem imel 2 uri erekcijo.

Takoj naslednji dan po WHO novici sem preklopil in namesto mesa žvečil razno zelenjavo celi 2 uri, a erekcije ni bilo potem niti za 2 minuti. Vrnil sem se na staro mesnato pot in mislim, da bom umrl mlad in lep.”

Le nekaj metrov naprej je bila voljna svoje na to vprašanje povedati Mina Blondina (25), aranžerka misli, katero je WHO očitno prizadel :

“Ja, sem slišala. In ukrepala. Ko je naslednji dan po tej novici moj Rudi prišel domov iz celodnevnega šihta, se zleknil na kavč in kot ponavadi od mene zahteval nekaj mesnatega, sem mu rekla, da odpade.

Tudi nekaj naslednjih dni sem mu, zaradi WHO, odklanjala pripravo njemu sicer ljubega “felacio ala carte”, katerega res mojstrsko pripravljam in mu v zameno ponujala mešano solato in oreščke. Zdaj ga ni že tretji dan domov. Ma ne gre to, življenje brez kosa mesa ni možno. Grem po Rudija.”

Sledil je kaos na ulici……

Tik ob zaključku pogovora z Mino Blondino, pa je nastal na ulici kaos. Iz bližnjega lokala “Prase na žaru”, kjer se je očitno zgodil incident, je namreč brezglavo bežal ženski in moški svet, v lokal pa so rinili redarji in policaji. Seveda smo tudi mi rinili noter.

In vstopili ravno v trenutku, ko sta dva policaja s strokovnimi prijemi najprej vklenila, nato pa posadila še vedno razburjenega gosta na stol za mizo. Trije moški, očitno njegovi prijatelji, so stali ob steni kot vkopani, kar se je zdel pravi trenutek za seznanitev z okoliščinami.

“Kaj pa vem, že ko smo vstopili se je začel (vklenjeni) Zoki čudno, nemirno obnašati. Sprva smo mislili, da se ga loteva vegetarijanski sindrom “nemirnih nog”, a smo po 5i, od 7ih rund, opustili to možnost. Ko pa je natakar v 7 rundi mimo nas odnesel velik pladenj poln mešanega mesa iz žara, se mu je snelo do konca.

Stopil je do mize, kjer je natakar odložil pladenj in kar tam pred ljudmi padel na kolena in začel nagovarjati eno od pleskavic. Govoril ji je, da jo še vedno noro ljubi, da se še vedno spominja skupnih preživetih trenutkov in da zelo trpi, ter še vedno goji do nje najglobja čustva. Pa da mu je zelo žal, ko jo vidi z drugim in da se zaveda svoje velike napake, ko se je odločil jo zapustiti.

Šele maloprej smo od šefa lokala izvedeli, da je Zoki, dokler je še jedel normalno hrano, dokaj redno obiskoval ta lokal in naročal pleskavico”, je pojasnil Zokijev prijatelj Sale. Izjave vklenjenega Zokija žal nismo uspeli pridobiti, ker so ga policaji vmes odpeljali.

In prva tožba vegetarijanca proti slovenski mesno predelovalni industriji…..

Po zaključeni zgodbi v “Prase na žaru” smo imeli sicer namen spokati nazaj v redakcijo, a smo iz ust le par metrov oddaljene moške trojice slišali, da se eden od njih pripravlja na tožbo proti slovenski mesno predelovalni industriji in seveda pristopili.

Ko smo trojici razložili naše poslanstvo, se je najbolj glasen, Božo Soja (35) analitik prašnih delcev, odločil predstaviti svojo plat zgodbe.

“Objava WHO, da je meso kancerogeno, me je povsem prestrašila. V bistvu sem tako v družini, kot med prijatelji, edini vegetarijanec in šele objava WHO mi je odprla oči, kako zelo je bilo ogroženo moje življenje vsa ta leta, ko sem se družil s temi mesojedci.

Vsakodnevno sem bil namreč direktno in kruto izpostavljen pasivnemu uživanju raznega mesa na žaru, ocvirkom, pancetam, klobasam, pršutom, salamam, šunkam in upravičeno sem resno zaskrbljen, da bom zaradi tega pasivnega uživanja mesa dobil raka.

Čeprav sem jih vseskozi opozarjal, da mi njih mesne navade niso povšeči, so me vztrajno ignorirali in še naprej uživali mesnate izdelke v moji prisotnosti. Zaradi tuje nemarnosti tako zdaj trepetam za lastno zdravje. Bil sem tudi pri zdravniku na preiskavah in zdaj v strahu pričakujem izvide.

Vsekakor pa bom zaradi tega vsiljenega pasivnega uživanja mesa in mesnih izdelkov sprožil odškodninsko tožbo zoper slovensko mesno predelovalno industrijo, kakor tudi kmete, ki se ukvarjajo z živinorejo”, je pojasnil Božo.

Neuradno smo izvedeli tudi, da je Zveza vegetarijanskih potrošnikov že naslovila predlog v DZ, po katerem bi v bodoče vse mesnate izdelke označevali z nalepkami podob veselih vegetarijancev, vključno z opozorili, da so tej izdelki nevarni za okolico in povzročajo odvisnot pasivnim uživalcem teh izdelkov.

Takisto neuradno smo izvedeli tudi, da se na tožbo zoper vegetarijance pripravljajo tudi v Zadrugi kopitarji in drobnice, zaradi pomanjkanja uporabnega zelenja, katerega jim odtegujejo vegetarijanci, kar povzroča podhranjenost slovenske govedi in izumiranje avtohtone vrste.

Don Marko M