Spet in znova smo pred tistim dnevom leta, na katerega mnogi stavijo, čeprav sam mislim, da je bolje ga praznovati vse ostale dni, vsak dan in si ravno tisti prazničen dan odpočiti. Novo leto je bilo in bo, zato je prav o njem vedeti….

Novo leto, ki simbolizira obnavljanje življenja, je najstarejši praznik, katerega praznuje človeštvo in očitno bo tako tudi ostalo. Ko so Babilonci že 4000 let pr.n.št. začeli s tem praznovanjem takoj po koncu spomladanskega enakonočja, se jim zagotovo ni sanjalo, da se bomo le tega igrali še vedno in tudi v 2015…..

A Babilonci so kljub temu ta praznik dosti bolj resno jemali, saj je bilo takrat vseh 11 majskih dni praznovanja, namenjenih Novemu letu, tematsko obarvanih dejavnosti za vsak dan posebej, v kompaktno celoto.

Za njimi so si sledila praznovanja Novega leta na različne datume, odvisno od kultur in zgodovinskih obdobij, vedno pa v povezavi z določenimi gibi Narave od gibanj zvezd, planetov, menjav letnih časov, predvsem pa položajev Sonca in sicer od starih Egipčanov, ki so ga praznovali 15. junija, do starih Rimljanov sprva 21. aprila, ter različnih držav, ki so praznovale od 25. decembra, preko 25. marca, pa vse do 1.septembra.

In tudi če bi hoteli takrat praznovati Novo leto 1. januarja, ga ne bi mogli, ker sploh ni obstajal in ga je uvedel šele drugi rimski kralj Numa Pompilij leta 700 pr.n.št. s poosodbitvijo rimskega koledarja, kateremu je dodal še januar in februar, nakar je moralo preteči še nekaj vode, da se je 1. januar začel praznovati kot Novega leta dan.

Prišlo je tako tudi leto 46. pr.n.št., ko je rimski vladar Julij Cezar uzakonil 1. januar kot dan Novega leta. Rimljani so ta dan posvetili Janusu – bogu vrat, vhoda in začetka. V bistvu je cel mesec januar dobil ime po Janusu, ki je imel dva obraza – enega obrnjenega naprej, drugega pa nazaj. Novo leto ima torej temelje izključno v poganskih običajih.

A tudi po tem Cezarjevem dogodku ni postalo samoumevno, da bi po celi Evropi in svetu praznovali Novo leto na isti dan, sploh pa 1. januarja, saj je z razpadom rimskega cesarstva v Evropi nastopilo temačno, skoraj 1200 letno srednjeveško obdobje, v katerem je takrat močan vpliv RKC prepovedoval praznovanje Novega leta zaradi antikrščanskega značaja in poganskega izvora le tega, morebitne poskuse proslavljanj le tega pa so kaznovali tudi s smrtjo.

Šele zmanjšanje vpliva RKC in prehod na gregorijanski, zahodni koledar, ki je zamenjal Cezarjevega julijanskega leta 1584, je pripeljalo do ponovne uvedbe praznovanja Novega leta v Evropi, kar so sprejele tudi t.i. katoliške države, kakor tudi Britanci 1752, šele v 20. stoletju pa tudi v Rusiji, kjer so sicer začetek Novega leta praznovali 1.septembra vse do 1700 leta, ter Turčiji, Egiptu in na Kitajskem, čeprav imajo recimo Rusi in Kitajci dodane tudi svoje verzije Novega leta.

Začetki praznovanja Novega leta na slovenskem

1. januar kot praznični dan Novega leta je bil na slovenskem uveden 1919, v času kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ko je bila uradno sprejeta raba gregorijanskega koledarja, kar je dokaj vplivalo na spremembe življenja običajnega vsakdana, ki je do takrat potekal po julijanskem koledarju.

A res poseben pomen je praznovanje Novega leta pridobilo v Jugoslaviji po koncu 2. svetovne vojne, ko se ga je, kot praznik za vse ljudi enako in brez izjem, začelo popularizirati kot odgovor RKC, ki je do takrat forsirala Božič, kateri seveda ni praznik za vse, temveč le za določene.

Kakopak so takrat verniki RKC hiteli poudarjati, da se s tem prijemom Novega leta ustvarja neprijateljsko razpoloženje proti tistim, ki praznujejo Božič, katerega so sicer lahko nemoteno še naprej praznovali, a glas večine, željne nevtralnega praznika, ki omogoča praznovanje vernim, nevernim in vsem skupaj na en dan je prevladalo in tako se je mednarodno priznan praznik Novega leta vsidral tudi na slovenskem.

In še vedno velja – Novo leto tako nekoč, kot danes, še vedno simbolizira regeneracijo vesolja, pričakovanje nove rasti, hrepenenja po obnovi in novem začetku.

Zgodovina okraševanja novoletnega drevesa

Praviloma se novoletni drevešček postavi najprej 3 dni pred zadnjim dnevom leta, pospravi pa se ga najkasneje 3 dan v Novem letu. Praznovati Novo leto z božičnim drevesom seveda ni primerno, ne spodobno in ne okusno, saj gre za dva, tudi simbolično, povsem izključujoča praznika.

Zeleni drevešček, sicer nosilni simbol Novega leta, ki simbolizira vegetacijo in prihajajoče novo obdobje sreče, napredka, je tudi v evropski kulturi postal ta simbol dosti pred začetkom krščanskega obdobja.

Praznično drevo, kot drevo čuvaj, okrašeno s svetimi simboli in pomeni, so najpogosteje uporabljali stari Slovani, kakor tudi germanska plemena, rimski mozaiki v današnjem Tunisu pa še vedno prikazujejo mitski zmagovalni povratek grškega boga vina in moške plodnosti Dionizija, ki je nosil vejo zimzelenega drevesa.

Vsekakor je prvinski smisel okraševanja novoletnega drevesa v tem, da se okraske same izdela v okviru družine, prijateljev, kot zabavni trenutki ročnih spretnosti in seveda lahko in zlahka vsako leto drugačni.

Seveda danes ni več toliko pomembno, da je novoletni drevešček zelene barve, še manj da je prava ali ekološko osveščena umetna smrečica, saj si jo lahko vsak oblikuje in izdela po svoji zamisli in podobi umetniške inspiracije trenutka, ter jo takisto po svoji domišljiji tudi okrasi.

Nenazadnje pa se lahko Novo leto praznuje tudi brez novoletnega dreveščka, tudi brez okraskov, tudi brez petardiranj, ker itak ima že sam praznik v sebi že čisto dovolj sporočilne simbolike…..

Novoletni običaji od tu in tam

Začeli bomo seveda pri Rimljanih, ki so, na zadnji dan starega leta, za Novo leto naslednjega dne, prinašali iz narave v svoje domove različne plodove, veje, kamne, školjke in s le temi doma okrasili, saj so verjeli, da bo okrašen prostor navdušil tudi božanstva, ki jim bodo zato posvetila dom. Tako je jabolko predstavljalo plodnost, orehi moč in dolgoživost, sijoči kamni pa obvladovanje skrivnosti.

Stari Rimljani so uvedli tudi še danes uporabljan običaj novoletnih obiskovanj in obdarovanj, katera so sicer namenjali le najožjim sorodnikom, a je kasneje stopil v veljavo zakon, po katerem so morali na dan Novega leta, kot neke vrste davek, obdarovati tudi cesarja.

Anglo Saksonci (plemena Angles, Saxons, Jutes) so imeli običaj pitja z napitnico ob izražanju najboljših želja in ta običaj se še danes po svetu uporablja ob Novem letu. Kraval, katerega so izvajali ob polnoči s pihanjem v rogove in zvonenji zvonov in loncev pa je imel namen odganjanja zleh duhov starega leta.

Stari Slovani so oboževali ogenj, kateremu so pripisovali nadnaravne moči, zato so v praznovanjih Novega leta, v čast boga plodnosti, preprečevanju nesreč in klicanju dobrih sil, v svojih domovih prižigali sveče, zunaj pa okraševali drevesa češnje.

Pa skočimo v sodobnejše čase. Običaj rokovanja, kot čestitanje ob Novem letu je v današnjih časih sicer odraz vljudnosti, a nekoč so mu pripisovali tudi zagotovoljene čarobne moči. Priloženo poljubljanje na lica, katerega se praviloma izvaja družinskim članom in ljubljenim osebam, pa ni obvezno, čeprav škoditi ne more.

In medtem ko Španci še danes za Novo leto ob polnoči pojejo 12 grozdnih rozin, za 12 mesecev sreče, si Brazilci nadenejo bela oblačila, kot simbol sreče in opolnoči na znameniti Copacabani preskakujejo 7 valov, mečejo cvetje v morje in prižigajo sveče v pesku.

Za norije z ognjemeti po evropi pa so krivi Nemci, ki že od nekdaj ne morejo brez njih, kakor tudi ne brez okraševanj mestnih trgov, kar se je očitno naselilo tudi v našo malo podalpsko.

In brez ognjemetov ne morejo niti Kitajci, ki so jih itak izumili, le da le tem dodajajo še rdeče trakove na vrata, kateri simbolizirajo srečo in veselje, obenem pa Kitajci v sklopu dneva Novega leta odstranijo iz domov vse nože za 24 ur.

Japonci nad vrata svojih domov obešajo vrv za srečo in ko odbije polnoč se začnejo glasno smejati za radost in smeh v Novem letu, še prej pa 31. decembra zvonovi budističnih hramov zvonijo 108 krat, ker se tako odganja 108 ljudskih slabosti.

Medtem ko Nizozemci za srečo pečejo in jejo krofe, najbolj zagnani pa na ulicah zažigajo drevesca za odganjanje zlih duhov, Švicarji praznujejo pod maskami, oblečeni v kostume, ki simbolizirajo dobre in zle duhove, od katerih bi morali v Novem letu ostati le tisti dobri.

Danci na novoletno noč razbijajo krožnike pred vhodnimi vrati, katere sicer zbirajo preko celega leta za to priložnost. Krožniki simbolizirajo prijatelje in več kot jih razbijejo, krožnikov seveda, več prijateljev si lahko obetajo v Novem letu. V Angliji pa verjamejo, da prva oseba, ki vstopi na Novega leta dan v hišo, prinaša srečo in jo zato obdarujejo z denarjem, kruhom ali slaščicami.

Na Kubi v pričakovanju Novega leta pojejo 12 grejpfrutov, zadnjega ko odbije polnoč in vsakega za srečo v enem od 12ih mesecev leta. Na Filipinih mora biti miza za srečo polno obložena, medtem ko v Tibetu organizirajo novoletni mimohod, ki traja kar 4 dni. V Latinski Ameriki pa si ob polnoči preoblačijo gate v tiste zgolj rumene barve, v Venezueli pa jih morajo, za srečo v Novem letu, rumene dodatno še narobe obleči.

Zanimiv pa je običaj na Siciliji, ki narekuje, da bo sreča v Novem letu obiskala le tiste, ki bodo na prvi dan Novega leta jedli – lazanjo. Obenem pa bodo vse nesreče deležni vsi tisti, ki bodo ta dan jedli makarone ali katerokoli drugo testenino, razen kakopak – lazanje. Mislim, da bom z veseljem začel prakticirati ta običaj.

Med brskanji po novoletnih običajih v naši mali podalpski pa sem izbrskal le običaj, da se ga zaveden državljan nakreše do faze vikanja samega sebe. To je, tudi statistično dokazano, najbolj prepričljiv način pozabe izteklega leta. Saj potem itak pride čas streznitve, tako da ni panike…..

Kakor obrnemo je praznovanje Novega leta, ne glede kdaj in kako ga praznovali, simbol novega začetka novih možnosti in priložnosti, katere zaželimo svojim ljubljenim in sebi. In seveda je bilo spisanih že na kupe pesmi namenjenih Novemu letu, ampak le te si boš itak sam/a poiskala…

A da obvezno rdeče gate za Novo leto ? Eh, če se ne vzdigne, se ne vzdigne niti z in zaradi rdečih gat in če ženski ni usojeno da jo doleti, ji niti rdeče gate ne bodo v pomoč….

Aja, pa tista fora o seznamih novoletnih zaobljub…..Jebeš to. Pa ja se nimaš tako malo rad/a, da bi želel/a sam/a sebi povzročati stresno in depresivno celo Novo leto, če pa si že brez tega perfektna/perfekten…..

Don Marko M