Od vstopa v EU je Slovenija na evropski ravni uspešno (ZOP) zaščitila že 22 živil z geografskim poreklom oziroma geografsko označbo, med temi tudi sire, oljčno olje, pršut, klobase, med, sol, žlikrofe, gibanico, itd., a bili so in so še tudi primeri, ko so se postopki poskusa zaščite živila, kot slovenske domačnosti, zatikali in se še zatikajo……

Kot recimo s “Slavonskim kulenom”, za katerega zaščito geografskega porekla je Slovenija vložila vlogo v presojo EU komisiji že pred 3 leti, a je na le to podala pripombo Hrvaška, ki EU komisijo prepričuje, da Slavonija zadnjih 25 let ni pokrajina Slovenije, kot zmotno ugotavlja slovensko ministrstvo za kmetijstvo, kulen pa avtentično ne pulen, kar je bil zadosten razlog, da je EU komisija pozvala obe državi, da dosežeta dogovor, katerega še vedno ni in če ga kmalu ne bo, bo komisija sama presodila.

Kulen pa ni edini spor, katerega imata z zaščito živil na evropski ravni trenutno Slovenija in Hrvaška, saj že dobro leto poteka zakulisni boj tudi za zaščito varaždinskega zelja. Še najbolj goreč spopad med sosedama pa se zadnje dni odvija okoli Terana.

Slovenija je sicer leta 2004 geografsko zaščiten Teran že vnesla v sistem zaščite EU, a Hrvaška vztraja, da je teran avtentičnost Istre, kar je prepričalo EU komisijo, da je pozvala obe državi k dogovoru ali bo pak sama odločila.

Medtem pa je začel slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan “sveto vojno za Teran” s pritožbo na Evropsko komisijo, saj “Boj za teran je za nas ključen. Gre za boj za svobodo, za svobodo Krasa, za boj o položaju Slovenije v EU”, čemur Židan dodaja, da vzporedno odpira še fronto za zaščito praženega krompirja.

A temu Židanovemu domoljubju do terana kot kaže niso ravno naklonjeni Kraševci, tradicionalno miroljubni, z odličnimi prijateljskimi odnosi s prebivalci Hrvaške, saj je Karlo Špacepan, vodja kraškega civilnega gibanja “Teran ferman”, ministru Židanu že pisno pojasnil, da “Ma vino pej vse kr je prou, si vtaknte v ret !”, kar prevedeno lahko razumemo, da je Židan prepuščen le še boju s svojo senco.

Slovenija postala ponosna lastnica Bureka !

Ob bok že omenjenim Židanovim zaščitniškim bojem za zaščito, ki prebujajo slovensko narodno zavest, pa je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prejšnji teden mirno, brez pretresov in dramskih vložkov, preko EU komisije uspešno registriralo Burek kot avtentično živilo z geografskim poreklom Slovenije.

Kar enostavno pomeni – Burek je slovenski ! Zaščiteno slovenski. Mesni in sirni. Burek, ta folklorni slow in fast food obenem, je poslej izrecno slovensko zaščiteno živilo in kdorkoli v EU ga bo želel izdelovati in/ali prodajati, bo to lahko počel izključno z dovoljenjem Slovenije.

Minister Dejan Židan v tem primeru ni skrival zadovoljstva nad tem podvigom, katerega namerava bolj na široko v podrobnosti predstaviti na posebni novinarski konferenci, tokrat pa je prisotni sedmi sili predstavil nosilno konstrukcijo, ki je pripeljala do poslej le še slovenskega Bureka v EU.

“S projektom “Slovenski Burek za EU” smo se zadnje leto in pol ukvarjali odmaknjeni od javnosti, a garaško prepričani v uspeh. Najprej smo zaščitili ime “Burek”, za katerega nam je certifikacijski organ izdal certifikat, nakar smo vlogo za tako zaščiten nacionalni proizvod posredovali v presojo EU komisiji in ker v 3 mesecih ni nobena članica EU podala utemeljenega ugovora na našo vlogo, je EU komisija registrirala “Burek” z geografsko označbo Slovenija.

Da je Burek dejansko že 100 let slovenski smo dokazovali prvenstveno s citati romana “Iz moje celice”, avtorice Ivane Kremžar, ki ga je spisala leta 1918 med svojim bivanjem v Škofji loki, kjer je redno obiskovala gostilno “Pri slepem Cenetu”.

Avtorica v romanu pokaže svojo veliko naklonjenost krčmarici Franji, ki je gostilno vodila, zaljubljenost v njeno kulinariko pa avtorica večkrat poudari z omembo priljubljene ji jedi “burek”, kot ga je Franja poimenovala, tudi sama izdelovala, in trume gostov so prihajale v gostilno predvsem zaradi njega.

Avtorica in Franja sta se sprijateljili, nakar ji je Franja podarila svoj, sicer skrbno varovan, recept “na naoljeno plast testa potresemo s čebulo, soljo in poprom praženo mleto meso, pokrijemo s plastjo testa, katerega naoljimo in postopek tako trikrat ponovimo, spečemo”, katerega je kot “Burek” recept vstavila v roman, z opombo, da lahko meso zamenja skuta oz. mladi sir.

To pričevanje o Franji, ki je mesila “burek” po svojem izvirnem receptu, ki je postal slovenska kulturna dediščina je nesporen dokaz, s katerim smo dokazali avtentičnost “Bureka” kot tradicionalne slovenske jedi.

Obenem smo izvedli tudi široko raziskavo, ki je botrovala izdelani statistiki, po kateri ne obstaja niti en edini državljan/ka Slovenije, ki ni najmanj enkrat okusil bureka ali ga še bo, povprečno pa poje burek na dan vsak 3 državljan, torej dvomov o pristni slovenskosti bureka ni.

Ker nobena članica EU v predpisanem roku ni podala pripombe zoper registracijo našega “Burek”a kot živila z geografskim poreklom Slovenije, je EU komisija odobrila takšen vpis v register kot zaščiten v dobro Slovenije in tako smo zdaj ponosni lastniki Bureka“, je zaključil krajšo predstavitev minister Židan.

Kot še dodajajo v našem ministrstvu za kmetijstvo, poslej nobena članica EU ne bo smela proizvajati ali prodajati mesnega in sirnega Bureka brez izrecnega licenčnega dovoljenja R Slovenije, ki pa bo le tega podeljevala posameznim članicam zgolj proti plačilu in sicer bo morala članica, imetnica Burek licence, letno plačevati Sloveniji 30% vrednosti od celotne letne prodaje na ozemlju članice, vsak prodajani Burek pa bo moral imeti na embalaži vidno oznako slovenske kakovosti.

Iz kabineta vlade pa so že postregli s prvimi informativnimi rezultati prihodkov pridobljenih od oddaj Burek licenc po EU in po prvih napovedih bo samo zaradi Bureka že od naslednjega leta slovenski BDP poskočil iz sedaj nestabilnih 2,6 na vzpodbudnih 11 – 13,2 % letno, s tendenco nadaljne rasti skozi leta.

Da gre, in bo še šlo, pri zaščiti geografskega porekla in označbe mesnega ter sirnega Bureka za pristno živilo izključno slovenskega porekla brez dvoma za najbolj uspešno, domiselno in donosno izvozno uspešnico kmetijstva in gospodarstva Slovenije vseh časov, se strinjata tudi oba predsednika Pahor in Cerar, ki v prihodnosti zaradi tega vidita dosti bolj brezskrbno življenje državljanov, ob čemer je Pahor napovedal tudi osebno podelitev zlatega reda za zasluge ministru Židanu za požrtvovalno branjenje in zaščito slovenskih avtentičnih živilskih izdelkov pred komisarji EU.

Don Marko M