Dnevi odprtih zadrg

Življenje je lahko tudi naporno, ti rečem. Pogledam levo in se mi zatakne na blondinki. Potem, ko je dvignila majico čez glavo je najprej tako žensko raztresla svoje dolge lase. Z eno roko je spustila majico in z drugo si je segla v lase, da jih malo uskladi. Hip zatem je obe dlani položila na popek in ju spustila proti gumbu hlač. Kratkih. Odpela ga je. In medtem, ko je s prsti ene roke oprijela vrh leve strani hlač je palec in kazalec desne spustila na jeziček. Zadrge. In elegantno a odločno uporabila njega prosti hod do vznožja. Dlani je preselila na vrh hlač nad boki, da sta jih izmenično potiskali proti tlom  ob čutnem zibanju bokov. Prefinjeno. Malo nad koleni je prste umaknila in gravitacija je zaključila začeto. Pa ji sploh nisem rekel naj se sleče, se je kar sama. In medtem, ko je hlače spretno zložila je usmerila… svoj pogled v mojo zenico. Ma direkt. In se nasmehnila. Eh ne bejba, danes ni tvoj dan. Pa sem se obrnil na desno. Kjer je praktično isti postopek izvajala črnolaska. Le da bolj v elastičnosti gibov lenjivca. Ker moj pogled še ne dojema takšne hitrosti, sem ga usmeril naravnost. Kak meter predse. Da bi mi padel v oči spet skoraj isti postopek prejšnjih dveh a tokrat v izvedbi upokojenke, ki pa je v vitalnosti skoraj prekašala obe prejšnji.

In potem sem sklenil, da imam plaže po petih minutah za danes dovolj. Spokal sem na kafe na priljubljeno teraso in seveda ob srebanju opazoval – zadrge. Bilo je kaj videti. Samo tiste od spalnih vreč so še manjkale. Nekje na polovici kafeta in zdaj že temeljitih analiz o zadrgah, ki me že uvrščajo med odlične poznavalce, me je tresnilo po hrbtu, da sem eksal tisti požirek v ustih. “Kej zdej, si napunu šofito?” mi je še drugič tresnil Sandi in prisedel kot da je osvobodil Koper. “Skoraj. Če bi me pustil še kako minuto bi doktoriral iz zadrg.” “Ma kej tvoja zna, da se zastopiš u konfekcijo?” mu hudič ni dal mira. Res ga imam rad tako pametnega. “Daj stari, ali sodeluj ali pa zapri zadrgo.” “Čigavo?” je dodal ob razkazovanju zob, medtem ko je kelnerca spuščala dve steklenici piva pred naju.

Od tukaj dalje sva opazila skoraj vsako zadrgo, ki se je sprehodila mimo. Od kovinskih do plastičnih, na krilih, hlačah, majicah, torbicah….Od kratkih do dolgih, pa še vse vmes. Še barv je bilo toliko, da jim mavrica lahko zavida. Ja, toliko sva imela povedati o videnih zadrgah, ženskih seveda, da so se že oblaki začeli zbirati tam nad piransko punto. In v največjem adrenalinu je pred naju stopila Sonja. Nazadnje sem jo videl, ko  mi je pomagala odpenjati zadrgo. Pač, bilo mi je prvič. Ko bo zadnjič tega ne bom obešal na veliki zvon.

“Kaj zdaj vidva farabutta? Vidim, da se zabavata. Vaju lahko počastim s pijačo?” je navrgla in že spuščala sedalo na sedalo. Skoraj istočasno sva s Sandijem izrazila kavalirstvo pri pomikanju stola pod njeno zadnjico in trk planetov je bil neizbežen. Kot najini buški. In ja, Sonja je imela zadrgo. Na krilu dolžine tik nad kolenom, tam na levem boku. Noge pa ji lahko itak še Afrodita zavida. A čeprav je imela zadrgo ni bila nič zadrgnjena. “Kaj počneta? Pa vidva sta res barabci” ji ni ušlo v nasmehu, ko sva ji predstavila najino početje. In se je pridružila v izražanju mnenj. Ob tem pa je v njej zaživela tista ženska kritika do ženske do te stopnje, da sva jo morala že ustaviti, da ni komedije spremenila v dramo.

Bolj kot sem sešteval, bolj sem bil prepričan, da je zadrga eden najpomembnejših patentov na svetu. Pa kamor pogledaš jo je dovolj. Tudi metaforično. Izumil jo je moški in moški jo uporabljamo že več kot sto let. Ženske dosti manj, saj so jo sprejele v zamiku. So pa zato danes že toliko spretnejše v prakticiranju, da jo odprejo še preden zaključiš pogled. Pa tudi pri zapiranju le te imajo manjše ovire kot moški. Ne vem če bom kdaj čisto pozabil grimase obraza znanca pred leti, ko se je sredi fantovščine odločil peljati svojega podnajemnika na zrak. Tudi zaradi glasbe ga nihče ni slišal, ko je zadrgo odpiral, smo ga pa vsi, ko jo je zapiral. Zadrga in njega podnajemnki sta očigledno gojila osebno zamero in se sprijela do te stopnje, da so v izolski bolnici imeli kaj delati kako uro. Ampak, glede na to, da ima danes tri otroke, je verjetno prešaltal na hlače z gumbi. Zagotovo pa je zabava zagotovljena, ko te proti wc-ju v pospeških vleče usodna privlačnost, da bi te tam pričakal trmasta zadrga, ki se odpre toliko, da ostalo ne gre ne gor ne dol.

Bemti, komaj zdaj sem se spomnil, da je bil prvotni namen tega zapisa ravno tako o zadrgah, le da tistih prometnih. Se je pač vmes zgodila plaža. In terasa. Vsekakor pa to ne zmanjša pomena prometnih zadrg. Saj veš, to je tista operacija v prometu, ko smo vozniki drug do drugega strpni in spoštljivi na zelo enostaven način. Torej ko, sploh v teh poletnih kolonah, po večini povsem neslovensko a tujcem zelo znano, upoštevamo pravilo zadrge. Vsak voznik, ki je že v koloni naj spusti predse voznika, ki se v kolono vklaplja iz poti, ki vodijo v kolono. In če vsak voznik  upošteva pravilo zadrge, potem bodo stoječe kolone praktično izničene. Ja, čeprav je življenje lahko naporno, je lahko tudi sila enostavno. Vsaj dokler je vsa umetnost v zadrgi. Pa srečno, strpno in nič zadrgnjeno vožnjo ti privoščim.

Don Marko M

Deli:

6 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “Dnevi odprtih zadrg

  1. Pri nas na štajerskem, sistem cestne zadrge ne obvladajo, imajo do nje neki čudni pristop, vozijo po dveh špurah in jaz zaradi tega tiho preklinjam, saj bi me moj mulo v sekundi ustavil z: “maamii!!”,
    še bolj čudno se vrtijo v rondoju, ma me je zadnjič ena strašila v rondoju, ko mi je nasproti pripeljala… ni bil bum tresk, samo široke zenice, dedci za mano pa so itak na trobli sedeli….
    kar se pa tiče fršlusa, pa ga mam danes zelo dosti na sebi, saj mam tiste hoze gor, ko se hlačnice dol jemajo, tak , da je tega ene 4 komade, pa
    lep sončen dan (tu sije, kaj pa tam pri tebi?)

  2. Ke dobro ki me štimaš taku puno:)znaš ti kašne zadrge bi vidli ku bi spili še par birc

  3. Bom opozorila mojega medota na zadrgo ko me bo vozil.Ko sem mu nazadnje omenila zadrgo pred dvemi leti je takoj zavil na eno njivo in mi jo pomagal popravljati.V službo pa se vozim v glavnem avtobusno in kar vidim naš šofer predvsem trga zadrgo,ko se vklaplja v promet iz postaje.Mi je pa žal,da sem zamudila vajino debato na terasi.Toliko pametnih sigurno ne slišim cel teden skupaj kot ko sta vidva skupaj.Da ne boš hodil odprte zadrge. 😉 🙂

  4. Ivonca

    hja…pa meda opozori doma na zadrgo….saj verjetno bo spet kam zavil, da ti jo pomaga porihtati ampak vsaj prometa ne bo oviral in gozdnih živalic vznemirjal….
    ma tej avtobusni šoferji pa res neke svoje zadrge odpirajo….na Obali so še ok proti tistim v Lj, kjer začnejo odpenjati zadrgo tudi ko si z avtom že na sredini trole….še po Trstu, Milanu pa še kje drugje raje vozim kot po Lj…..
    toliko pametnih pa res ne slišiš kar tako, kot sva jih s Sandijem sproducirala….kot ponavadi…..so trenutki, ko naju premaga ženska v naju… 😆
    ne skrbi…ne bom hodil okoli odprte zadrge…bom pa tam nekje blizu… 😉

  5. mandi mandi

    ma te moram štimat, ki takšne jote se ne rojevajo več….saj ne da sem kaj boljši… 🙂 ….če pa bi imela časa še za kakšno birco več bi verjetno že izumila kakšen nov patent garderobe…če je ratalo Versaceju alora ni hudič, da ne bi tudi nama…. 🙂

  6. si mona

    ma obvladajo cestno zadrgo….čeprav je res, da je bolje že ko zapelješ iz obvoznice se postaviti na pravi pas, da se ne premikaš do cilja….no, sam imam zaenkrat čisto ok izkušnje, sploh po totem Mariboru…pač, ima neka tajna veza med Kp in Mb… 🙂
    pa daj nehaj potomca strašit med vožnjo….če hočeš imeti vnučke seveda….čeprav sem nekako razbral, da si ti tista, ki je bolj izpostavljena pritiskom med vožnjo….pa ne toliko zaradi drugih udeležencev prometa, kot zaradi svojega genskega “bodygurda”….zakaj pa ženske nimajo res nobenih problemov z zadrgami, razen cestnimi,pa lahko prebereš mojo strokovno analizo tukaj….
    še dobro, da si omenila svoje hlače na vse zadrge….s Sandijem sva namreč, pri +30, oni dan ocenjevala tudi bejbo, ki je imela na usnjeni jakni in neusnjenih hlačah 32 zadrg…toliko sva jih naštela….je pač sedela mizo zraven….sicer se nisva zedinila koliko od tistih zadrg je bilo dejansko uporabnih, koliko pa modnih dodatkov, ampak če bi se znašel v položaju, da bi se lotil tistih zadrg, potem bi jo raje povabil na zajtrk kot pa na večerjo….
    pri meni pa vedno sonce sije….čeprav, vse okoli mene pa je vlažno…eh, ne grejo mi ravno te vremenske….

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *