Napitnine – poln žep za prazen nič ?!

Napitnina oz. sorodne oblike prostovoljnih prispevkov posameznika naj bi bila neka oblika nagrade v denarni obliki. Ker v naši podalpski še nisem zašel v lokal, kjer bi bila napitnina določena in obvezna, ostajam pri tem, da je višina podeljene napitnine v domeni odločitve posameznika. Kakor tudi ali jo bo oddal ali pa ne. Drugi del je seveda v domeni tistih, ki so trdno prepričani, da napitnine ni potrebno prispevati, saj so nenazadnje tisti, ki storitev izvajajo, že itak plačani s plačo za svoje delo. In imajo prav. Svoj prav pa imajo tudi vsi tisti, ki napitnine prispevajo. Sam sem mnenja, da si napitnino zasluži le tisti, ki je sposoben maximalno profesionalno opraviti svoje delo, k temu pa dodati še tisti mehurček zanimive in prijetne popestritve dneva. Torej tisti, ki razume, da je tam zaradi stranke in ne obratno. Seveda pa moja vizija… upravičenosti do napitnine nikakor ni edina. Vsak ima namreč svoj razlog.
Pri podeljevanju napitnine neke razlike med spoloma ni. Niti pri dajateljih niti pri prejemnikih. Razlika je le, da ženske napitnine raje dajejo moškim in obratno. Sicer pa so ženske že po naravi dosti bolj darežljive.
Možno je, da ob omembi ‘napitnine’, človek najprej pomisli na gostinski sektor. Ne vem, če obstaja kdo, ki še ni bil v gostinskem lokalu, vem pa, da jih dosti še ni bilo pri nedeljski maši.

Znanec Niko že nekaj let potuje po EU, kjer kelnari po različnih lokalih. Ob priložnosti mi je prijavil, da bi bilo treba vse slovenske kelnerce po kafičih šutirat na cesto, ker ne znajo niti kave skuhati, kaj šele pravilno postreči. Samo afne guncajo, se nastavljajo in čakajo na mančo(napitnina po primorsko). Glede tega se strinjam z njim, le da bi sam tisti ‘vse’ zmanjšal na ‘skoraj vse’. Niko je delal že v lokalih, kjer je bila napitnina obvezna, pa tudi v takšnih, kjer je bilo to edino plačilo. Na Ibizi je delal v lokalu, kjer je bila edina plača napitnina. To je seveda pomenilo, da je moral goste sam pripeljati, tako kot ostali kelnerji in kelnerce. Lastnik jim je dal le reklamno gradivo, s katerim so čez dan leteli po ulicah in plažah v upanju, da bodo gostje tiste letake prinesli zvečer s seboj in bodo njega gostje. Vse je bilo odvisno od njih spretnosti novačenja gostov.

Spal je bolj malo v tisti sezoni, si je pa zato z zaslužkom potem kupil novo stanovanje v Laibachu. Sam pa sem se začel spraševati, kako bi se takšen način obnesel pri naših gostincih, torej kelnercah in kelnerjih. Po mojem bi zelo hitro nastala čistka in bi ostali le še lastniki in seveda tistih nekaj redkih kelnerjev, ki bi premogli kakovost.
Tako pa, namesto profesionalcev, po večini gledamo falirane, tudi študentske, kelnerce, ki so same sebi namen. In na drugi strani šanka nekaj podjetnih tipov, ki po tretji rundi itak samo lepo vidijo, sploh v joških in riti in puščajo napitnine. Nekaterim se to obrestuje tudi po zaprtju lokala. Ni velike razlike, če napitnino puščajo kelnerju ženske.

Napitnine oz. prostovoljne prispevke sicer ljudje radi puščamo predvsem poklicnim profilom, kot so poštarji, razni monterji, mehaniki, frizerji, zdravniki, učitelji, pa tudi brezdomcem, ki prodajajo Kralje ulice…. Lahko jo sicer poskušamo dati tudi policaju, potem ko je že spisal plačilni nalog. Ali pa župniku med mašo, čeprav nam bo po maši slabo. Ne vidim pa nobenega smisla, da bi napitnino dajal uslužbencu benzinskega servisa, ki samo čaka za pultom, da mi zakasira, potem ko sem si sam moral natočiti gorivo in očistiti šipe. Ali pa trgovcu v trgovinah, kjer sem si moral v obhodu sam naložiti izdelke v voziček in jih potem še zložiti na trak, da jih pripelje pred nos blagajne. Itak še vedno ne razumem, kako je možno, da izdelek stane isto če grem na hitro blagajno ali pa če mi ga trgovka sama vnese v blagajno.

Napitnine tako ostajajo še vedno povsem neobdavčen prihodek za tiste, ki jih prejmejo. Za nekatere primere se sicer strinjam, da jih prejemajo na takšen način, saj jih več kot rabijo za jačanje družinskega proračuna, že za osnovno preživetje. Za tiste, ki pa jih uporabljajo za afnanje, droge, alkohol, sploh ne bi bilo škode, če jih ne bi prejemali. Ampak, ob podeljevanju napitnine, kjer je v ospredju načelo simpatičnosti, praviloma ne vemo, za kaj bo uporabljena. Kar je včasih celo bolje. Ker potem bi napitnino zamenjala sedmina. Kelnerce pa žene.

Don Marko M

Deli:

12 nepozabnih je do tvojega trenutka povedalo za zapis “Napitnine – poln žep za prazen nič ?!

  1. alora mančo dan kelnerjen ki so bravi pero kelnercam neč ki so štroncaste.kašn bot dan anka moji frizerki taku na pet let enbot ki če ne bi se rovinala jeno bi šišala na golo.dan anka rikotu pero trgovkam nč nanka gomistom.ma tebi sn dau mančo tabot ko si kelnaru ki si lugarič

  2. haha stari, zate že vem kako to gre pri tebi…..ampak, tisto mančo katero si mi dal, ko sem kelnaril, smo že družno vnovčili še ko si bil zraven… 🙂

  3. O kje so tisti zlati časi,ko je manča kar padala v žepe 😆 Računovodkinja je nas natakarje vsak dan prosila naj pridemo po plače ki so čakale v buštah v predalu pisalne mize v računovodstvu tudi po par mesecev.Po službi smo obredli vse bare v bližini in okolici in prišli domov s še vedno polnimi žepi.Potem so se začeli časi spreminjati… buhhhh :((((

    Ampak dokler je pa trajalo…. 😆 😆 😆

  4. Kva pa te kelnrce mučjo? Smo čist super ženske.Že drug let kelnarm ob študiju,ta starim pa sm rekla,da pucam u čistilnem servisu.Men je lepo kelnart ker tipi kr neki džeparac dodajajo računu.Tolk so tupi k kante da je dovol da se mau našminkam,pa frizura in to pa že skup padajo pa keširajo.Še drive po koncu turnusa mi vedno kjer prijav,tko da nimam problema prevoza.Men je kul

  5. E, točno o napitninah sem tuhtala, ko sem bla na dopustu. Koliko dat. In sploh komu. Ker ne delam rada razlik, sem se potem, ko sem nekomu zaradi boljše izvedbe dala več, počutla mal čudno. Kasneje sem ugotovila, da je bilo tako prav, ker se bolj kakovostno delo bolj nagradi. Kar se pa tiče napitnine na Petrolu, pa bi imela pripombo čez (nekatere) študente, ki pucajo šipe. In to zato, ker se mi je že zgodilo, da so mi popolnoma napacali šipo, pol pa še pričakovali astronomske vsote v zahvalo. Ko mi je kasneje ena povedala insajdersko zgodbo o “napitninah”, pa me je itak minilo. Pa tudi nikoli ne vem, koliko je primerna vsota za pucanje šipe. Koliko daste vi?

  6. Medicinke tudi dobivamo napitnine,si pozabil napisat. 😉 Jaz sem bolj Gorenjka za dajat napitnine.Mora biti postrežba že res zelo na višini,da dodam kaj.Najbolj pa me zživcira ko gremo s kolegicami na kafe kam,pa je tam kakšna kelnerca nališpana kot da je pust,se vleče kot megla ker misli da je lepa,skuha pa pobarvano vodo namesto kave in potem še čaka napitnino.Groza.Mucek,se še spomniš ko si kelnaril v Izoli?Takrat sem dala od sebe največ napitnin. 🙂

  7. “tringelt” so rekli napitnini včasih, ko je še moj deda zahajal v gostilno.
    Danes pa me dostikrat spravijo ob drobiž že klošarji na cesti.
    Mislim, da bi bil tudi sam lahko deležen kakšne male napitnine. Pa se zgodi, da je zahval veliko, denarja pa bolj malo.

  8. noah

    ja res, kje so tisti časi….razlika med tvojimi in danes je le, da plače ne čakajo več pri tajnicah po nekaj mesecev….saj manča tudi ne… 🙂

  9. plujem

    če in ko si v takšnih dvomih, potem je najbolje nič narediti….razen če ne dela kdo zgolj za napitnino….
    tisti mulci in mule na benzinskih, pa so mi čistili šipe samo 3x….prvič, zadnjič in nikoli več….raje sam to postorim….mi vsaj ni treba popravljati….šlamparija si, po mojem, ne zasluži niti plače kaj šele napitnino….

  10. Ivonca

    nisem pozabil,ne….niti, da medicinke tudi dobivate napitnine – upravičeno pravim, niti, da si delila mančo s svojim ženskim klubom….sem si že zaslužil takšno žensko radodarnost… 🙂

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *