Po dobrih 7ih letih izvajanja pristopnih “trans akcij” je tudi naša soseda Hrvaška z včerajšnjim dnem postala članica naše kao “skupne domovine” EU. Zelena luč Hrvaški pa je pomenila (spet) rdečo luč Turčiji, ki je sicer proces priključevanja EU začela že davnega 1987 leta…..

Ekonomsko zelo močni Turčiji, ki trenutno prekaša tudi Nemčijo, je namreč prejšnji teden blokirala naslednje korake k članstvu EU kdo drug, kot – Merklova. Njeni klero konzervativci so, v imenu Nemčije, odkrito nasprotovali vstopu Turčije v EU.

Dejstvo je, da je Turčija dovolj ekonomsko stabilna in močna, da se ji ni treba uklanjati zahtevam Merklino Bruseljskemu transizmu, kot tudi, da Merklova zavrača sodelovanje z vsakim, ki premore moč lastne pokončne hrbtenice.

In tako smo v družino zdaj 28ih, namesto ali skupaj z močno Turčijo, dobili sosedo Hrvaško….

Sosedo Hrvaško torej, ki je zdaj postala, tudi uradno, takoj za Bolgarijo in Romunijo, in kljub vsemu naravnemu bogastvu, tretja najrevnejša država EU.

4.2 milijona hrvaških državljanov sicer zajema tudi 20% nezaposlenih, od katerih je mladih do 30 let kar 50%, po zadnjih meritvah pa Hrvaška premore tudi 1,5 milijona ljudi na socialnem dnu, torej revežev. No, gledano v procentih so na isti stopnji glede tega kot mi, le da smo mi na to stopnjo prišli po nekaj letih v EU.

Upanje nezaposlenih Hrvatov, da bo odstranitev mej zanje pomenilo prosto iskanje služb po EU pa se je razblinilo le kak teden pred vstopom, ko so izvedeli, da bodo to zanje ostale zgolj sanje še za naslednjih 7 let.

Čeprav bodo sami morali sprostiti možnosti zaposlovanja imigrantov pri njih, pa so blokado zaposlovanja hrvaških državljanov po EU tik pred zdajci izrekle in podpisale Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Belgija, Španija, Luxemburg in seveda kot odlična soseda, ki ne pozabi na darilo dobrodošlice – Slovenija.

Na včerajšnji osrednji proslavi v Zagrebu je bilo sicer videti dosti mahanj z zastavicami EU in osladnih izjav, proti katerim je sladkorna mila bolezen in katerim smo že sami bili nekoč priča in poleg ognjemeta, ki je verjetno še najbolj slikovito prikazal, kako se začetna lepota razprši v nič, je manjkala predvsem nemška delegacija s čarovnico Merklovo na čelu.

Baba se je pač odločila imeti svoje opravke s Hrvati, na svoj način, kar bomo že kmalu videli v praksi, a vseeno se je vsaj tisti športni del Nemčije izkazal v dobrodošlici in Munchensko Alianz areno spremenil v hrvaško šahovnico, kar pa je verjetno bolj zasluga zahvale Bayerna svojemu nogometnemu terminatorju Mandžukiču.

Tako kot v naši mali podalpski nekoč, je tudi referendum Hrvaške za vstop v EU obiskalo slabih 50% volilnih upravičencev. Od te polovice udeleženih volilcev jih je takrat pri nas bilo za vstop v EU 82%, v Hrvaški pa 66%. Sorodno nam je torej tudi to, da se več kot polovica državljanov teh volitev ni udeležila.

Na Hrvaškem predvsem zato, ker  jih večina še vedno meni, da bi z vstopom v EU naredili korak nazaj, na določen način ponavljali zgodovino, predvsem pa bi se odrekli težko prigarani svobodi. Tudi večini Hrvatom dejansko, zaradi že omenjenega in tudi zaradi situacije v državi, ni bilo niti najmanj do kakšnega veselja včeraj.

In kako šele bodo veseli, ko jim bo EU prepovedala tiste znamenite stojnice vzdolž njih Jadranske obale, kjer so branjevke potržile kakšen evro za preživetje, ali pa recimo tiste vaške običaje kolin z vrtečimi se odojki povsod ob poti za lačne turiste….

In kako šele bodo veseli, ko jim bo Merklin neoliberalizem začel urejati gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo, potvarjal osvobodilno zgodovino, predvsem pa, ko bodo njih politiki klečeplazili v najemanju kreditov za oderuške obresti za reševanja bank, dvigovali in dodajali nove in nove davke in cene, medtem, ko bo mali človek iskal skorjico kruha po kontejnerjih…..Skratka, sam med in mleko se bosta cedila.

Vsekakor smo zdaj z brati Hrvati v istem zosu, kot smo bili v Jugi in zaradi katerih smo se nekoč razšli. Oboji imamo namreč tudi svetovni sloves skorumpiranih politikov brez hrbtenice, ki ližejo podplate Bruslju, obenem pa so še poligloti zavidljivih razsežnosti.

No, meni je še najbolj všeč, da bomo zdaj imeli mir vsaj pred Jorasom in janšisti, ki nam niso dali mira na račun Hrvatov skoraj 20 let. Bratstvo se nadaljuje, koliko bo enotnosti pa bomo še videli.

Zelo odlična pa je bila tudi današnja ideja skupne zabave v živo v etru popoldanskega Vala 202 in 2. program hrvaškega radia, kjer sta Andrej in Andro tako zelo sproščeno in zabavno, kot je bilo nekoč, skupaj odpeljala popoldanski program, vsak v svojem jeziku, prevajala sta se na zelo zabaven način in upam na še kakšno takšno radijsko druženje. Tudi to.

Za konec pa lahko rečem Hrvaški za vstop v EU le – srečno ! Vstopili ste namreč v EU območje, kjer pamet vztrajno odpoveduje in le sreča vedno bolj rešuje. Koga rešuje sreča, pa je itak že znano….

Mogoče pa vam vseeno ne bi škodilo, če bi pozorneje prisluhnili Tim/u Judah, ki je dovolj slikovito prikazal trenutno stanje med Hrvaško in Veliko Britanijo, še raje pa bi, da namesto Britancev bili mi, z naslednjimi besedami : “Izvolite, vzemite naš stol. Mi ravno odhajamo.”

Don Marko M