Pravijo, Dr. fig je največji slovenski pesnik. No, zame je to Goga iz Zmelkoow. Verjamem pa, da je bil Prešeren jasnovidec. In danes ima ta naš France, čigar himno sleherni dan pojemo in nje besede zvesto in dosledno izvajamo v dejanjih prav vsi državljani, rojstni dan. Preden pa se ga, po tradiciji slavljenca, prešerno nalijemo, še izbrane izjave Franceta Prešerna o današnjem stanju slovenske družbe…..

Neskromno priznam, da sem v šolskih letih razumel poezijo Prešerna le, če sem se ga folklorno slovensko nalil. Sicer mi je bilo v takšnem stanju vseeno, a razumel sem vsaj Prešerna pri tem početju. Poezijo Goge iz Zmelkoowov recimo razumem trezen in nalit, kar se mi zdi vrhunec pesništva.

In ker se časi spreminjajo, ljudje očitno ne, danes dobro vem, da je (bil) Dr.fig dosti več kot samo derivatski pesnik, danes vem, da so njegove besede vizionarske, že nesramno skladne današnjemu času.

Prešeren je očitno vedel, da se bova nekega dne več kot srečala in tako je bilo neizbežno, da France odgovori tudi na vsa moja vprašanja, v svojem stilu, ki so sestavni del današnje slovenske družbe.

Ker sva s Francetom oba prešerna in pesniška kolega, posledično na ti, intervju v nadaljevanju ni cenzuriran. So pa, zaradi okoliščin lažjega razumevanja, lektorirano vstavljene vejice v Francetove odgovore.

France, kako ocenjuješ samostojnost Sloveniji po 23 letih ?
Ne letajo čebele, krog cvetja ne šumé ; clo ribice veséle se klavrno držé. Lepota, ljubeznivost vsa je, kakršna je préd bila. Al vérvat’ v tebe moč mi ni, kakor sem vérval prejšnje dni.

Torej nič od Švice, samo jutri je nov dan ?
Zbežale so te sanje krátko-čásne, bilo blisk nagel upanje je célo, ki lé temnejši noč stori, ko ugasne.

Kam gre torej ta Slovenija in državljani z njo ?
Oblak ne ve, in val ne kam, kam nese me obup, ne znam. Al srcé mi drugo ustvari, al počakaj, de to bít’ v prsih neha. Bog te obvari ! préd ni moč te pozabít’.

Misliš, da je bilo življenje državljanom bolj prijazno v socializmu ?
Večkrat, ko utrudena praznega hrupa, v misli zamaknjena sama sediš, vsili v spomin se ti pevec brez upa, stari čas skorej nazaj si želiš.

Zakaj se ti varčevalni ukrepi ne zdijo prihodnost ?
Učeni stan je zaničván, skrbi in hude leta moré ubózga kmeta; narprvi stan soldaški stan: soldat živi vesel v en dan; sej cesar dá pol hleba, in kar je treba.

Je bila torej priključitev Slovenije EU usodna napaka ?
So brž pridrvili se črni oblaki, zasliši na nebu se strašno gromenje, zasliši vetrov se sovražno vršenje, zasliši potokov derečih šumenje, pričjóčim po koncu so vstali lasje.

So nas naši politiki krepko nalagali ? Verjetno te ne morem zadržati, da jim kaj poveš…..
Vsi pojte rakam žvižgat, lažnivi pratikarji, lažnivi zvezdoglédi, vremena vi preroki!

Torej parlamentarce čaka….
Devetkrat veči množ’ca jih obsuje, in zveste straže krog in krog postavi, odvzame up jim vse pomoči tuje.

Upornik si. Torej razumeš, kaj žene zombi protestnike…
Takó mladenča gledati je gnalo naključje zdanjih dni, dokler napoti prihodnosti bilo je zagrinjalo.

Končni cilj protestnikov državljanov pa bi moral biti ?
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima Slava, vsi naj si v róke sežejo, de oblast in z njo čast, ko préd, spet naša boste last !

France, kaj pa misliš o korupciji, v čemer smo vodilna država izvoza ?
Luna sije, kladvo bije trudne, pozne ure že; préd neznane srčne rane meni spati ne pusté.

Prej si mi, med kozarčkoma, razložil tudi zanimivo definicijo slovenskega tajkuna….
Lani je slepar starino še prodajal, nosil škatle, meril platno, trak na vatle, letos kupi si grajšino.

Priznanje poraza Klemnčiča s svojo KPK torej ni naključje ?
Al veselje v srcu vtóni sčasam mu za petje slavcov, in vseh gójzda prebivavcov, ker vsak svojo vedno goni.

Pa reciva še kakšno o naših top skorumpiranih. Lahko začneš z…recimo Janšo…..
Zgubljen je, vtopljen, se bojim; kdor ljubi brez upa, ga svarim, nikar naj ne vesla za njim!

Hm, kaj pa poveš Jankoviću ?
Čedna postava bila ti je dana, bistri je um ti z bogastvam bil dan; boljga srcá ni imela Ljubljana, kak si za srečo človeštva bil vžgan!

Ti, kako pa ti je všeč problem prekrižanih nog Bratuškova ? Ženskam znaš lepo povedati….
De srcé, ki je gorelo le za té, življenje celo níkdar več ne bo veselo, kaj je tebi tega mar; Bog te obvar!

Ko sva že pri Bog-u. A lahko še 1x ponoviš svoje besede slovenskim katolikom ?
Rés je duhóvna, in rés pésem ní váša duhóvna, dúh praznóte ki imá, bóžjega prázna duhá.

Torej misliš, da bi bilo za vse najbolje, če bi slovenski konzervativni desno-levi extremisti enostavno utihnili ?
Kdo učí izbrísat’ ‘z spomina nekdánje dni, brezúp prihódnjih oduzét’ spred očí, praznóti ubežáti, ki zdánje morí!. Kaméne naše zapušene bož’ce, samice so pozabljene žalvále, le tujke so častile Kranjcov množ’ce.

Aha, Ampak, kako se je to lahko zgodilo ?! Ti nas namreč že vseskozi učiš, da…..
Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat’ dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!

Ok, greva proti tvojemu delu. Še prej pa – kako vidiš današnje slovenske medije ?
Lépši biló bi berílo novíc rokodélsko-kmetíjskih, ako rokovnjáške in manj bi kmetávske bilé.

Torej, kako bi opisal svoje pesmi ?
Od mene pesem vsaka je prekleta; ki nima prav slovenskega imena, naj še tako prijetno bo zapeta.

Pa misliš, da jih javnost tako tudi dojema ?
Kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi; eden hvali in spet drugi vpije: “fej te bódi!” Razujzdanim bodo moje pesmi prenedolžne; al tercjalke porekó, de jih je vdihnil zlódi.

Ok. Vidim, da ti ženske še vedno padajo iz jezika. So ti Slovenke še vedno najlepše ?
Tí povej nam, ki obhodiš bližnje ino daljne kraje, kje bi neki dekle raslo lepši od neveste naše ?

Aja, zdaj boš intelektualno kar z vprašanjem odgovarjal. Prav. Še vedno so. France, nekaj čujem, da si letos pisal Dedku Mrazu neko željo za celo Slovenijo. Mogoče nekaj besed iz tega pisma….
De bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije, in spet zedinil rod Slovenš’ne cele!

Čakaj malo. To je že zlajnana želja o nekih zlatih časih, povedana že 2 milijon krat, pa še vedno nič….
Prišli bi že bili Slovencam zlati časi, ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi. Slovenci! ako čakate slovarja, ne čákajte ga od abecedárja.

Ok France, greva zdaj na osminko. Zaslužil si. In seveda se ti zahvaljujem, da si velikan zapustil nekaj svojih misli tudi bralcem v tem pogovoru….
Desno róko brez skrbi daj k prijaznemu slovesu, solz v nobenem ni očesu, žal besede v ustih ni.

Don Marko M